invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - samozaposleni - odločba ustavnega sodišča - pravna praznina
Če Ustavno sodišče RS ugotovi, da je ureditev v neskladju z URS in zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno neskladje odpravi, in če zakonodajalec v danem roku neskladja ne odpravi, sodišče neustavne odločbe ne sme uporabiti pri odločanju, ampak mora ravnati, kot da gre za pravno praznino, ki se zapolni z uporabo predpisov, ki urejajo podobne primere.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti
Za zaključek, da je tožnik pravdno sposoben, ne zadošča ugotovitev, da sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti še ni pravnomočen, saj to še ne pomeni, da je tožnik poslovno in s tem tudi pravdno sposoben.
začasna zadržanost z dela - zmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec
Za sporno obdobje z izjemo časa, ko je tožnik opravljal fizioterapijo, specialisti pri tožniku niso ugotovili razlogov za nezmožnost z dela, dejstvo, da je bil tožnik upoštevaje delovne operacije in obveznosti zmožen za delo, sta potrdila tudi sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče. Iz tega razloga sta odločbi imenovanega zdravnika in tožene stranke, da je tožnik zmožen za delo, zakoniti.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Kljub temu, da je tožnica pridobila nove pravice iz invalidskega zavarovanja in sicer kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ni zakonita odločba toženca, da se tožnici ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker tožnica še ni bila premeščena na drugo delovno mesto, ampak je še vedno opravljala isto delo, na katero je bilo vezano nadomestilo za invalidnost.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni začel teči, ko je prišlo pri toženi stranki do prvega upada naročil, ampak šele, ko je tožena stranka sprejela dokončno odločitev o ukinitvi delovnega mesta, na katerem je delal tožnik.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog
V menedžerski pogodbi (pogodbi o zaposlitvi), ki sta jo sklenila tožnik in tožena stranka, je bila odpravnina predvidena za primer, če družba razveže pogodbo o zaposlitvi, menedžer pa uspe v sodnem postopku dokazati, da razlogi za razvezo niso utemeljeni. Glede na takšno določbo menedžerske pogodbe je za presojo tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine bistveno, ali je tožnik v delovnopravnem sporu, v katerem je zahteval razveljavitev odločbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (na podlagi katere je menedžerska pogodba prenehala), uspel dokazati, da razlogi za odpoved niso bili utemeljeni oz., glede na dokazno breme, ali je tožena stranka uspela dokazati, da so bili utemeljeni razlogi za odpoved. Upoštevaje, da je bil spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že pravnomočno končan, bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z vpogledom v spis, ki se je vodil v tem sporu.
alkoholiziranost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je opravljal delo viličarista, zato je bilo uživanje alkohola med delom še toliko bolj nesprejemljivo, zlasti ob dodatni ugotovitvi, da je spornega dne spil nezanemarljivo količino vina in da je bil do svojega ravnanja povsem nekritičen. Že zgolj zaradi te kršitve bi mu tožena stranka lahko zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Pri tožnici je sicer prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju (obrabne spremembe vratne in ledvene hrbtenice z bolečinskim sindromom, tožnica ima blažje motnje gibljivosti, brez dokazanih nevroloških izpadov), vendar te niso takšne narave, da ne bi več mogla opravljati organiziranega pridobitnega dela, niti pri njej ni takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta referent II. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da pri tožnici invalidnost ni podana.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45.
zdraviliško zdravljenje
Ker pri tožnici ni bilo ugotovljeno težko stanje hrbtenice po operativnem posegu, niso bili izpolnjeni pogoji, da bi se ji odobrilo zdraviliško zdravljenje.
umik predloga – nepravdni postopek – zemljiškoknjižni postopek - lex specialis
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, zaradi njegovih posebnih značilnostih pa so posebna pravila tega postopka urejena v Zakonu o zemljiški knjigi. To pa pomeni, da se v primeru, ko v zemljiškoknjižnem postopku umik predloga ni posebej urejen, uporabijo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo umik predloga, in ne določbe Zakona o pravdnem postopku.
Med izvensodne storitve, za katere je stranka upravičena do nagrade za zastopanje po odvetniku, sodi tudi zastopanje v disciplinskem postopku pri delodajalcu.
Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, v okviru prekluzivnega roka za varstvo pravic, uveljavljati najprej pri delodajalcu na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.
izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku - izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Stranka v pravdi oziroma dolžnik v izvršilnem postopku lahko na tek izvršilnega postopka aktivno vpliva tako, da izkoristi sredstva, ki mu jih omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju, ne more pa nanj vplivati s sredstvi zavarovanja v pravdnem postopku.
Realizacija verjetno izkazane terjatve z začasno odredbo ne more imeti prednosti pred tisto, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera
Vprašanje, ali je bila pokojnina pravilna izračunana, torej ali je odmera pravilna in zakonita, je predmet rednih in izrednih pravnih sredstev. Izven tega okvira ni mogoče pokojnine na novo odmeriti, tako da se zahteva za ponovno odmero pokojnine, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, zavrže.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna (kar bi predstavljalo podlago za odškodninsko odgovornost tožene stranke) zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu, ne da bi bila ta možnost posebej predvidena v področnem zakonu.
Toženi stranki - družbi z omejeno odgovornostjo - bi sodišče prve stopnje tožbo moralo vročati na naslov, ki je naveden na sodnem registru, in ne na naslov, ki ga je tožnik (napačno) navedel v tožbi.
ZPIZ-1 člen 13, 34, 156, 156/2, 157, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 57.
starostna pokojnina - status zavarovanca - obvezno zavarovanje
Zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje, ki je bilo za tožnika obvezno, saj je kot nepoklicni župan prejemal plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače in ni bil zavarovan na drugi podlagi, se je tožniku kot zavarovancu prenehala izplačevati starostna pokojnina.
398. člen ZGD-1 pomeni, da je v zakonsko določenih primerih, ko je sklep skupščine delniške družbe predmet uspešnega izpodbijanja zaradi ugotovljene ničnosti ali izpodbojnosti, sodišče tisto, ki nadomesti izjavo volje delničarjev, podano na skupščini.