OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070834
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZMZPP člen 67.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju zakoncev – razpad življenjske skupnosti – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – pristojnost slovenskega sodišča – nepremičnina v tujini
Vlaganje zakonca (čeprav iz posebnih sredstev) v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino deleža na skupnem premoženju.
Z uveljavljanjem zahtevka, da je nepremičnina v S. njegovo posebno premoženje (toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala, da je skupno premoženje), je tožnik soglašal, da o nepremičnini v Republiki Hrvaški odloča sodišče Republike Slovenije.
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje vpliva na delež na skupnem premoženju, ne pa na višji delež na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je mogoče izjemoma odstopiti, med drugim v primeru vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.
gradnja na tujem zemljišču – pridobitev lastninske pravice
Prvotoženka je za gradnjo vedela. Da bi v roku treh let po dokončanju gradnje terjala, da ji pripade lastninska pravica na zgrajenem objektu v deležu, kot je znašal njen delež na zemljišču, pa ni toženka niti zatrjevala. Tako je izgubila pravico izbire iz 1. odstavka 25. člena ZTLR in ji ostaja le še zahtevek za izplačilo prometne cene za zemljišče v obsegu njenega solastninskega deleža na zemljišču.
Za neznatne posege v obstoječe posestno stanje ni mogoče opravičiti posestnega varstva, prav takšen poseg pa predstavlja odstranitev enega izmed postavljenih železniških pragov, saj funkcija železniških pragov, ki so bili nameščeni namesto klasične ograje, s tem posegom ni bila okrnjena.
delitev solastnine – fizična delitev solastnine – ustanovitev stvarne služnosti
Civilna delitev predstavlja izjemo in se opravi le, če fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti oziroma je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari.
Naloga sodišča prve stopnje je, da ob delitvi solastnine celovito uredi razmerje med solastniki. Glede na to, da je nasprotni udeleženec med postopkom na prvi stopnji ves čas poudarjal, da v primeru, da se opravi predlagana delitev, do svoje nepremičnine ne bo imel dostopa z avtomobilom, bi sodišče prve stopnje moralo presoditi, ali je njegova zahteva po ustanovitvi služnosti utemeljena.
Zavezanec za plačilo sodnih taks v postopku za dovolitev sodnega depozita kot predlagalnem postopku je nedvomno predlagatelj, ki je predlagal uvedbo postopka. Navedeno pomeni, da nasprotni udeleženec ni taksni zavezanec za plačilo takse za depozit.
Preživninsko breme mora biti porazdeljeno med oba roditelja. Tožnik s tožbo ne zahteva ukinitve plačila preživnine, ki mu je bila naložena s sodbo. Vendar pa je poleg naložene mu preživnine, nosil tudi breme preživljanja v obsegu, ki bi ga bila dolžna nositi toženka. Zakon mu daje pravico, da te stroške od toženke izterja.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – nenadomestljiva škoda
Ker tožnik lahko dostopa do vinograda po drugi poti in ga obdeluje, niso izkazane okoliščine, ki bi opravičevale izdajo začasne odredbe. Posebej glede na trditveno podlago bi drugačna odločitev pomenila, da se ne odloča o zavarovanju terjatve in gre že za regulacijo pravnih razmerij, o katerih pa se bo odločalo s sklepom o utemeljenosti zatrjevanega motilnega ravnanja toženca. Sodna praksa je enotna, da je treba restriktivno presojati regulacijske začasne odredbe, katerih vsebina je identična tožbenemu zahtevku in jim slediti le v primeru utemeljeno izkazane nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.
neupravičena pridobitev – uporabnina – nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem – korist od uporabe nepremičnine
Ni pomembno ali za obogatenega pomeni pridobitev stvari objektivno korist ali ne oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo ali ne, ali bi se lahko, pa je to iz kakršnegakoli razloga opustil. Skratka pomembna je predvsem korist, ki bi jo obogateni lahko imel od stvari, ki jo je pridobil.
stroški upravljanja in obratovanja – upravnik – aktivna legitimacija
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za uveljavljanje plačila stroškov obratovanja od drugega etažnega lastnika, če so bili ti stroški plačani iz njihovih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
Predlog tožeče stranke, podan hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog, ne pa hkrati z vložitvijo tožbe, oprostitve plačila sodne takse za tožbo ne more zajeti, saj je taksna obveznost nastala ob njeni vložitvi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068305
OZ člen 65, 65/2.
ara – predpogodba – odgovornost za sklenitev pogodbe – vrnitev dvojne are
Tožena stranka je tista, ki je onemogočila oziroma ni hotela skleniti kupne pogodbe. Ker gre za takšno dejansko stanje, je ob upoštevanju določil 2. odstavka 65. člena OZ tožeči stranki, ki je aro dala, na izbiro ali zahteva izpolnitev pogodbe, če je to mogoče, bodisi povrnitev škode in vrnitev are, bodisi vrnitev dvojne are.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061567
URS člen 23. ZPP člen 191, 191/2, 191/3. OZ člen 131. ZJC člen 3, 8.
odškodninska odgovornost - naknadno sosporništvo na pasivni strani - odgovornost upravljalca ceste - padec na poledeneli površini - ni nevarna stvar - izvajalec zimske službe
Po drugem odstavku 191. člena ZPP je privolitev novega toženca v predlagano spremembo tožbe v primeru naknadnega sosporništva na pasivni strani posebna procesna predpostavka. Če je ni, do spremembe tožbe ne pride že na podlagi samega zakona. Sodišče namreč ne more s sklepom nadomestiti privolitve nove tožene stranke v predlagano spremembo tožbe (kot na primer to lahko stori pri predlagani objektivni spremembi tožbe – prvi odstavek 185. člena ZPP). Zato izdaja posebnega sklepa, s katerim bi sodišče (odvisno od privolitve toženca) odločalo o (ne)dopustnosti subjektivne spremembe tožbe, v zakonu ni predvidena niti ni potrebna.
Vloga za razširitev na drugo toženo stranko ne more hkrati predstavljati nove (samostojne) tožbe zoper stranko, ki se je uprla naknadnemu sosporništvu na pasivni strani, ker ni identitete strank.
Odgovorna oseba se zakonske odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti ali jo izključiti s pogodbenim prenosom svojih obveznosti na drugo osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070818
ZD člen 10, 132, 142. ZPP člen 100, 100/1, 212, 250, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med pravdo – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika – trditveno in dokazno breme
Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Izrek sodbe, ki umrli toženki nalaga izpolnitev obveznosti, ni izvršljiv.
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Tožena stranka je navajala, da zapuščinskega postopka po pokojni drugi toženki ni bilo, ker ni zapustila nobenega premoženja, zato je dokazno breme prešlo na tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati nasprotno, namreč, da je bil izdan sklep o dedovanju ali da je zapuščina vendarle bila, četudi ni bilo zapuščinske obravnave.
Ker sodišče fizično razdeli stvar tako, da solastniku dodeli tisti del stvari, za katerega izkaže upravičen interes, brez sodelovanja solastnikov sodišče ne more opraviti fizične delitve, zato predstavlja nesodelovanje solastnikov oviro za fizično delitev stvari. V takšni situaciji, ko je zaradi zaščite interesa predlagatelja kljub pasivnosti nasprotnega udeleženca bilo treba odločiti o delitvi solastne stvari, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo predlagateljevemu predlogu, da se opravi civilna delitev in ni bilo dolžno predhodno ugotavljati, ali je fizična delitev mogoča.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5/3.
nedovoljena pritožba
Ker je pritožbeno sodišče odločitev o glavni stvari razveljavilo in razveljavilo tudi sklep o povrnitvi stroškov z dne 24.11.2010, ki nima samostojne narave, saj je odločitev o stroških odvisna od uspeha strank v postopku, se izkaže, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo proti sklepu in se šteje njena pritožba proti sklepu o stroških za umaknjeno.
SZ-1 člen 18, 19, 25, 25/1. SPZ člen 99, 100, 105.
negatorna tožba – izročitev ključev – solastniki - skupni deli večstanovanjske stavbe – sklep etažnih lastnikov – redno upravljanje – način uporabe skupnih delov
Streha pa, tudi če je ravna in izgleda kot terasa, ni namenjena sušenju perila. Za tako uporabo bi moral obstajati izrecen dogovor etažnih lastnikov, zapisan v pogodbi o medsebojnih razmerjih. Te pa etažni lastniki obravnavanega objekta nimajo sklenjene. Tožnika kot solastnika skupnih delov stavbe sicer imata pravico dostopati tudi do tega dela stavbe, nimata pa pravice na skupnem delu, ki ni opredeljen kot sušilnica, sušiti perila.
tožba - pristojnost sodišča - tožba zaradi motenja posesti
Gre za motenje posesti radijske frekvence na območju, ki ga pokriva radijski oddajnik, ki stoji na ozemlju Republike Slovenije, motilno ravnanje pa ima izvor v drugi državi članici. Zato ni odločilno, da gre za tožbo, predvideno v Stvarnopravnem zakoniku, temveč da gre za tožbo, ki se nanaša na škodljivo ravnanje pravne osebe s sedežem v drugi državi članici, ki povzroča škodljive učinke na območju ozemlja, ki ga pokriva jurisdikcija Republike Slovenije.