CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0067699
ZPP člen 1, 30. ZDSS člen 5.
stvarna pristojnost – delovni spor – spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij – pogodba o delu – pogodba o zaposlitvi
Vsebino spora v prvi vrsti določa tožbeni zahtevek in pravna podlaga, ki se v tožbi navaja, to pa je odločilno tudi pri preizkusu stvarne pristojnosti. Upoštevajoč tožbeni zahtevek in v tožbi navedeno podlago, v zadevi niso podani bistveni elementi delovnega spora v smislu določila 5. člena ZDSS, temveč gre za spor iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij, ki ga opredeljuje 1. člen ZPP in je torej stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.
dodatni sklep o dedovanju – kasneje najdeno premoženje – pozneje najdeno premoženje – premično premoženje – premičnine
ZD v prvem odstavku 221. člena jasno določa, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju izda nov (dodatni) sklep o dedovanju le v primeru, če se najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini. Da so dediči po pokojnem že ob izdaji sklepa o dedovanju vedeli za premoženje, glede katerega zahteva izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ter popis in cenitev, predlagatelj v predlogu izrecno navaja. Torej ne gre za kasneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo. V slovenski sodni praksi ni zaslediti stališča, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso. Dediči, navedeni v sklepu o dedovanju, podedujejo vse, kar je bilo zapustnikovo, zato ni nujno, da je s sklepom o dedovanju ugotovljen natančen obseg zapuščine. Praviloma se v sklep o dedovanju ne piše premičnin, ki se nahajajo v nepremičnini, katera je predmet sklepa o dedovanju.
Določilo 112. člena ZPP ne ureja primerov, ko si sodišča med seboj odstopajo zadeve v nadaljnje reševanje. Določitev nepristojnega sodišča s strani drugega sodišča tako nima nobenega učinka na materialne in procesne pravice strank.
Samostojni podjetnik po ZGD je fizična oseba, zaradi česar status samostojnega podjetnika na pasivno legitimacijo tožene stranke kot fizične osebe nima vpliva.
prekarij – brezplačna uporaba stanovanja – vrnitev izposojene stvari
Med strankama ni bilo sklenjeno najemno razmerje. Ker torej čas uporabe stanovanja ni bil dogovorjen in ga niti toženec v pritožbi ne zatrjuje drugače, kot da naj bi šlo za dogovor „za nedoločen čas“, je prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo razmerje pravdnih strank kot prekaristično.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070818
ZD člen 10, 132, 142. ZPP člen 100, 100/1, 212, 250, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med pravdo – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika – trditveno in dokazno breme
Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Izrek sodbe, ki umrli toženki nalaga izpolnitev obveznosti, ni izvršljiv.
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Tožena stranka je navajala, da zapuščinskega postopka po pokojni drugi toženki ni bilo, ker ni zapustila nobenega premoženja, zato je dokazno breme prešlo na tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati nasprotno, namreč, da je bil izdan sklep o dedovanju ali da je zapuščina vendarle bila, četudi ni bilo zapuščinske obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068311
ZPP člen 8. SPZ člen 218, 223.
dokazi in dokazna ocena – dokazna ocena izpovedbe prič – opredelitev do dokazov – stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona
Ker so bile torej priložene fotografije jasne in objektivne ter kot take najbolj primeren in zanesljiv dokaz za ugotavljanje stanja terena na relevantnem območju v določenem časovnem obdobju, se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati do izpovedb prič in pravdnih strank glede tega, kdaj so bili opravljeni izkopi na trasi služnostne poti.
Predlog tožeče stranke, podan hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog, ne pa hkrati z vložitvijo tožbe, oprostitve plačila sodne takse za tožbo ne more zajeti, saj je taksna obveznost nastala ob njeni vložitvi.
prekinitev zapuščinskega postopka – spor o obsegu zapuščine – napotitev na pravdo – verjetnost pravice
Do prekinitve zapuščinskega postopka po 212. členu ZD pride v primeru, če spor o tem ali kakšno premoženje spada v zapuščino, nastane med dediči, ne pa tudi v primeru, če pride do spora s tretjo (fizično ali pravno) osebo.
gradbena pogodba – pisnost pogodbe – ustnost pogodbe – kasnejši ustni dogovori – forma ad valorem
Glede na to, da je bila v obravnavanem primeru oblika predpisana zaradi varstva tožene stranke (naročnik), je kasnejši usten dogovor o 2% popustu veljaven, sodišče prve stopnje pa je določilo 4. odstavka 51. člena OZ tudi pravilno uporabilo.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5/3.
nedovoljena pritožba
Ker je pritožbeno sodišče odločitev o glavni stvari razveljavilo in razveljavilo tudi sklep o povrnitvi stroškov z dne 24.11.2010, ki nima samostojne narave, saj je odločitev o stroških odvisna od uspeha strank v postopku, se izkaže, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo proti sklepu in se šteje njena pritožba proti sklepu o stroških za umaknjeno.
OZ člen 35, 87, 93, 103, 275. ZOR člen 47, 104, 110, 124, 132, 300.
zastaranje obogatitvenega zahtevka – sklenitev pogodbe - prehod terjatve
Ko gre za obogatitveni zahtevek, nastane terjatev oziroma možnosti njene uveljavitve šele s trenutkom, ko so znani vsi elementi prikrajšanja na eni strani oziroma obogatitve na drugi strani.
Uveljavljanje ničnosti pogodbe ter posledični kondikcijski zahtevki iz nične pogodbe pa niso podvrženi zastaranju.
Če tretji, ki ima pravni interes, izpolni dolžnikovo obveznost, to pomeni lahko zgolj to, da nanj preide upnikova terjatev na podlagi zakonske subrogacije zoper dolžnika, in torej nima takšna izpolnitev načelno nobenega učinka na obligacijsko razmerje med upnikom iz pogodbe in dolžnikom, kot tudi ne na posledice, ki nastanejo zaradi neizpolnitve obveznosti s strani upnika.