CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068326
ZPP člen 287, 287/4. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZGD člen 437.
odškodninska odgovornost notarja - pogodba v obliki notarskega zapisa – odstop poslovnega deleža – protipravnost ravnanja notarja – vezanost na dokazni sklep – zastaranje odškodninske terjatve
Bistvo notarskega zapisa v konkretni zadevi je bil prenos oziroma odstop poslovnega deleža, kar je bilo z navedenim notarskim zapisom tudi storjeno, tudi glede tožeče stranke. S tem, ko je notarka zapisala, da tržna cena deleža, ki ga družba izplača G. znaša 40.000,00 DEM v tolarski protivrednosti ter, da se bodo o roku izplačila sporazumeli družbeniki sami, pa tudi ni ravnala contra legem, saj bi bilo navedeno mogoče speljati na podlagi 437. člena takrat veljavnega ZGD.
Opozorilna klavzula v notarskem zapisu ima vlogo forme ad probationem in ni pogoj za veljavnost pravnega posla. Zato opustitev navedbe opozorila v samem notarskem zapisu tudi ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Sodišče na svoje dokazne sklepe ni vezano oziroma lahko prosto odloča, kdaj bo zaslišalo posamezne stranke in priče, zato s tem, ko vseh prič in strank ni zaslišalo na istem naroku, ni storilo bistvene kršitve določb postopka.
URS člen 22, 25. ZPP člen 5, 333, 343, 343/4. SPZ člen 111.
pravica do pritožbe – pravica do enakega varstva pravic
Zahtevku za plačilo s pogodbo dogovorjene denarne kazni je prvostopno sodišče ugodilo, v razlogih sodbe pa se izreklo, da se je v dokaznem postopku prva od očitanih kršitev izpolnitvene obveznosti tožene stranke (obremenjenost izročenega stanovanja s hipoteko) potrdila, druga (prepozna izročitev stanovanja) pa ne. Na osnovi pritožbe tožene stranke je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi prva od očitanih kršitev ni podana, sodbe pa ni spremenilo (zahtevka zavrnilo). Zaradi pravice tožeče stranke do pritožbe in enakega varstva pravic je prvostopenjska odločitev razveljavljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0061565
ZOZP člen 15. ZPP člen 8.
nameščena prometna nesreča - nastanek zavarovalnega primera - obvezno zavarovanje v prometu
Zavarovalni primer mora biti bodoč, negotov, od volje zavarovalca in v primeru, ko je zavarovanje sklenjeno v korist tretjega, tudi od volje tretjega, neodvisen dogodek.
zaznamba sklepa o izvršbi - ugovor plačanega dolga – ugovor ustavljenega izvršilnega postopka
Pri odločanju o zaznambi sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati morebitnega dejstva že plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče. Zemljiškoknjižno sodišče opravi ustrezen izbris v tem postopku dovoljene zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ko s strani izvršilnega sodišča prejme obvestilo ter ustrezen sklep v smislu 90. člena ZZK-1.
PGU v 55. členu sicer res določa, da se lahko pogodbena kazen uveljavlja vse do konca končnega obračuna, kar pa še ne pomeni, da upniku, ki je sprejel izpolnitev, ne bi bilo potrebno nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Pravica do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer zamude preneha, če pogodbi zvesta stranka sprejme izpolnitev in nemudoma ne izjavi, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
ZIZ člen 44, 44/3. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka
Obravnavana zadeva je bila pred začetkom stečajnega postopka v fazi odločanja o pritožbi dolžnika zoper zavrnilni del ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in v stroškovnem delu, ki se nanaša na ugovor, zato bi bilo potrebno v tistem delu, v kolikor je ugovor obrazložen, upoštevati pravne posledice stečajnega postopka, ki ga ima stečaj dolžnika v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - dogovor o delitvi solastnine - obligacijskopravni zahtevek - zastaranje - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja
Vsi tožbeni zahtevki na izstavitev zemljiškoknjižne listine in posledično na toženkino sodelovanje v geodetskih postopkih izvirajo iz dogovora o delitvi solastnine. Ta dogovor predstavlja zavezovalni pravni posel, torej gre za zahtevke, ki imajo nedvomno obligacijsko pravno podlago.
Dejstvo, da je tožeča stranka nekoliko drugače oblikovala zahtevek kot pa v prvem predlogu, ni pomembno, saj je kot rečeno pravilno ugotovilo, da sta zahtevka iz obeh predlogov vsebinsko enaka. Enaka pa je tudi zatrjevana podlaga obema predlogoma.
Tožbeni zahtevek ni utemeljen ne glede na to, ali neplačani stroški spadajo med stroške upravljanja v ožjem pomenu ali med stroške obratovanja in vzdrževanja objekta. Ker tožeča stranka ni upravičena do plačila stroškov iz nobenega od obeh sklopov, dejstvo, katerih stroškov tožena stranka ni plačala, ni relevantno.
ZPP člen 168, 168/5, 338, 338/2, 365, 365-3. ZST-1 člen 11, 11/1, 11/4. ZSV člen 25a.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo takse za pritožbo
Gre v tem primeru za vprašanje plačila ali neplačila sodne takse, v takšnem primeru pa je sodna praksa že zavzela stališče, da za sklep, s katerim je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodne takse, ni sodne takse.
Tožnik mora v postopku postaviti ustrezno trditveno podlago in dokaze zanjo (7. člen ZPP), navesti torej kršitev delodajalčevih obveznosti, ter se pri tem konkretno in natančno opredeliti do dolžnosti delodajalca, povedati kaj bi delodajalec moral storiti oziroma opustiti za varno delo. Tožnikovo navajanje le teh v postopku na prvi stopnji pravno pomembnih dejstev, pa je bilo zatrjevano prepozno, po prvem naroku in po izdelanem izvedenskem mnenju izvedenca za varstvo pri delu, pri čemer tožnik ni zatrjeval, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti pravočasno. Sodišče prve stopnje zato navedenih dejstev v postopku na prvi stopnji ni smelo upoštevati. Za procesno gradivo, s katerim utemeljuje svoj odškodninski zahtevek, nosi tožnik polno odgovornost. Če bi želel računati na uspeh v pravdi, bi moral pravočasno navesti vse trditve, ki substancirajo njegov odškodninski zahtevek tako glede temelja kot glede višine, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče je pri odločanju o tožbenem zahtevku vezano ter presoja in preizkuša le dejansko trditveno podlago, ki jo sodišču v pravdi ponudita pravdni stranki.
zastaranje odškodninskih terjatev – začetek teka zastaralnih rokov – zaključek zdravljenja – ustalitev posledic poškodbe
Obiskovanje zdravnika, ki ne predpiše več nobenega zdravljenja še ne utemeljuje kasnejšega začetka zastaralnega roka in tudi ne zadošča za zaključek, da je tožnik pri ugotavljanju obsega škode ravnal z zadostno skrbnostjo, ko se je z ustalitvijo posledic seznanil šele pri zadnjem obisku zdravnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – KORPORACIJSKO PRAVO – STATUSNO PRAVO
VSL0063347
ZGD-1 člen 388, 388/2, 605, 605/2, 605/3, 605/3-1, 607, 607/3, 614. OZ člen 62, 62/3. ZPP člen 111, 111/4, 112, 112/9.
sodni preizkus primernosti denarne odpravnine – računanje roka – materialni prekluzivni rok – dela prost dan – odmera stroškov
Nedelja je dela prost dan v smislu tretjega odstavka 62. člena OZ.
Strošek dodatka na izključitev malih delničarjev ne vključuje (oz. vključuje v bistveno manjši meri) odmene za izgubljene bodoče donose družbe, ki je skrita v prodajni ceni večinskega paketa delnic (uspešne) družbe.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje
Upoštevaje dejstvo, da so oziroma bi morale biti zakonska določba 123a. člena ZFPPIPP in določbe Pravilnika eINS odvetnikom (dobro) poznane, njihovo poznavanje namreč po prepričanju pritožbenega sodišča sodi v okvir odvetnikove profesionalne skrbnosti, pritožbeno sodišče sodi, da prvostopenjsko sodišče posebnega opozorila na dolžnost elektronskega vlaganja ugovora, ni dolžno navesti. Niti ZFPPIPP niti ZPP takšne opozorilne dolžnosti sodišča ne predvidevata.
OZ člen 131, 131/1, 131/2. ZJ člen 14. ZGO člen 2. ZGV člen 26. ZGJS člen 6, 53. SPZ člen 19, 19/1.
odgovornost za škodo na javnih površinah, ki so javno dobro - obvezna lokalna javna služba - vzdrževanje z dajanjem koncesije - koncesionirana gospodarska javna služba - razmerje koncesionar - koncedent
Za škodo, nastalo zaradi opuščenega zimskega čiščenja javnih površin kot javnega dobra, je primarno odgovoren koncesionar, upravljavec kot koncedent pa le subsidiarno, če koncesionar odgovornost odkloni.
V postopku spremembe osebnega imena mladoletni osebi je glavno vodilo otrokova korist. Pri odločanju mora sodišče upoštevati tudi mnenje pristojnega centra za socialno delo. Predlagateljica je z dosedanjim (trikratnim) spreminjanjem priimka izkazala precejšnjo mero nestanovitnosti, zato je otroku v največjo korist, da zaenkrat ohrani le očetov priimek.