nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - nepremoženjska škoda - telesne bolečine - duševne bolečine - strah - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - skaženost - premoženjska škoda
Tožnica je ob samem škodnem dogodku utrpela hud primarni strah, ki je nato prešel v sekundarni strah za izid zdravljenja in je bil zaradi komplikacij med zdravljenjem (neuspešnih operacij) upravičeno hud, močan in je trajal do konca aktualnega zdravljenja (9 mesecev), tako da je iz tega naslova upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo v višini 1.000,00 EUR.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ponudba ustrezne zaposlitve - prosto delovno mesto
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je nezakonita, kljub ugotovitvi, da obstoji utemeljen odpovedni razlog, če delodajalec delavcu sočasno z odpovedjo ne ponudi nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo, če ga ima.
Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe (tretji odstavek 88. člena ZDR in tretji odstavek 90. člena ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo strokovne izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
Tožnik je bil v spornem obdobju sicer direktor tožene stranke, vendar je bil pri njej tudi v delovnem razmerju. Iz tega razloga je treba šteti odpravnino, ki jo je prejel ob razrešitvi, kot dohodek, povezan z delovnim razmerjem, v tej zvezi pa je bila tožena stranka zavezana tako za odvod (plačilo) predpisane akontacije dohodnine kot predpisanih prispevkov za socialno varnost.
Načelo neposrednosti ni kršeno, kadar sodišče pribavlja pisno izvedeniško mnenje in tega prebere na obravnavi, če stranke nanj niso imele pripomb. Kadar stranke pisno izvedeniško mnenje grajajo in imajo nanj pripombe ter terjajo pojasnila o posameznih okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora, kar lahko povzroča dvom v popolnost ali pravilnost mnenja, pa je dodatno ustno zaslišanje izvedenca na obravnavi potrebno. Zgolj pisna komunikacija namreč ne more nadomestiti neposrednega dialoga med izvedencem in sodiščem oziroma stranko.
Opustitev zaslišanja izvedenca v takšnih primerih pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Za pritožbo zoper dopolnilni sklep dedič nima pravnega interesa. Ta sklep ne vsebuje zavrnilnega dela. Zoper ugodilni del, torej zoper ugotovitev, da v zapuščino sodi tudi delež na nepremičninah kot so razvidne iz tega sklepa in da sta dediča tega premoženja zapustnikova sinova vsak do 1/2, pa dedič nima pravnega interesa, saj je v tem obsegu sklep izdan v njegovo korist. To pritožbo je zato pritožbeno sodišče kot nedovoljeno zavrglo.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. ZEPEP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje – potrdilo o prejemu sporočila
Pritožnik ob vložitvi pritožbe ni predložil potrdila, s katerim bi mu prvostopenjsko sodišče potrdilo prejem prijave terjatve v elektronski obliki. Prav tako prejema potrdila ni utemeljeval na dejanski podlagi iz tretjega odstavka 7. člena ZEPEP. Iz pojasnila vodja produkcije pri Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS na poizvedbe prvostopenjskega sodišča je razvidno, da sporočilo ni bilo dostavljeno v e-poštni predal naslovnika. Dokazilo, ki ga je pritožnik priložil k pritožbi predstavlja zgolj evidenco pošiljatelja o poslanih elektronskih sporočilih, ki pa ne zadostuje v smislu dokazila, da je bilo elektronsko sporočilo s strani prejemnika tudi prejeto.
začasna nezmožnost za delo - samostojni podjetnik - brezposelna oseba
Pri tožniku zaradi bolezenskih stanj obeh ramen v spornem obdobju ni bila podana splošna zdravstvena sposobnosti niti ni mogel opravljati težjih del, torej del, ki bi jih moral opravljati kot inštalater oz. ključavničar, tako da je pravilen zaključek, da za delo ni bil zmožen niti v času, ko je bil zavarovan kot samostojni podjetnik, niti v času, ko je bil kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, saj je tožnik iz hude malomarnosti kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ko je kot paznik opustil nadzor nad priporniki, tako da je eden izmed pripornikov pobegnil.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 271/3, 271/3-1, 272, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – izpodbojna pravna dejanja – objektivni element izpodbojnosti – običajni rok izpolnitve – subjektivni element izpodbojnosti
Vprašanje običajnosti načina izpolnitve stečajnega dolžnika lahko predstavlja zgolj relevantno dejansko okoliščino v zvezi z dejansko bazo zakonske domneve o obstoju subjektivnega elementa izpodbojnosti iz 1. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP in ne v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti. Običaj kot ustaljena oblika poslovne prakse je v zvezi z objektivnim elementom izpodbojnosti relevanten le v povezavi z opredelitvijo roka, v katerem je stečajni dolžnik izpolnil svoje obveznosti, kot dejanska podlaga, s katero lahko upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, izpodbija domnevo iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP.
Sodišče prve stopnje drugotoženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za sestavo pripravljalne vloge, s katero je le predlagala nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzročnega postopka. Ta vloga ni bila potrebna, ker za nadaljevanje postopka v tem primeru predlog stranke ni potreben.
ZDR člen 137. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 229/2.
nadomestilo plače - začasna nezmožnost za delo - nadomestilo v breme zavoda
Četudi je delodajalec v postopku likvidacije in delavcu ne izplačuje nadomestila plače za čas začasne nezmožnosti za delo (v breme zavoda), ni podana pravna podlaga, da bi se zavodu naložilo, da nadomestilo plače (za čas začasne nezmožnosti za delo od 31. delovnega dne zadržanosti dalje) izplača direktno zavarovancu (delavcu).
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi
Dejstvo, da je tožena stranka tožnici 2 meseca pred odpovedjo neformalno ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za drugo delovno mesto, ki jo je tožnica odklonila, ne pomeni, da toženi stranki ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni bilo treba preveriti, ali obstajajo možnosti za zaposlitev tožnice na drugem delovnem mestu. Ker je ta možnost obstajala in ker bi šlo za ustrezno zaposlitev, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
prikrajšanje pri plači - nadomestilo plače - začasna zadržanost od dela - zajamčena plača - minimalna plača
Vprašanje, ali je tožena stranka tožnici v letu pred nastopom bolniškega staleža izplačevala plače v višini minimalne plače, za odločitev o tožbenemu zahtevku za plačilo premalo izplačanega nadomestila za čas začasne zadržanosti od dela ni bistveno, saj ZZVZZ navzdol omejuje le višino nadomestila (ne sme biti nižje od zajamčene plače), ne pa osnove za izračun nadomestila, ki je določena kot povprečna plača in nadomestila v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.
ZZVZZ člen 26. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 45, 48, 48/3.
zdraviliško zdravljenje
Tožnik ima hude zdravstvene težave, povezane z močnimi bolečinami, ki jih je treba blažiti z intravenoznimi analgazijami, ker tožniku zaradi stranskih učinkov ni dopustno predpisati zdravljenja z antirevmatiki, ambulantno zdravljenje oz. fizioterapija pa pri njem ni pokazala zaželenih rezultatov. Zato je treba tožniku omogočiti, da si zdravstveno stanje izboljša ali da prepreči poslabšanje tudi z ustreznim zdraviliškim zdravljenjem, četudi je pri tem pričakovati le kratkotrajnejše, 6-mesečno izboljšanje.
osebni stečaj – insolventnost – trajna nelikvidnost – skupno premoženje - predhodno vprašanje
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri ugotavljanju trajnejše nelikvidnosti kot predhodno vprašanje obravnavati uspešnost pravde na ugotovitev obsega skupnega premoženja. Ta dejanska okoliščina bi bila namreč lahko relevantna le v povezavi s položajem insolventnosti, ki bi temeljila na dolgoročni plačilni nesposobnosti, ne pa tudi na trajnejši nelikvidnosti, na kateri je svoj predlog za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeval predlagatelj in na čemer je svojo odločitev utemeljilo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu.
Dolžnik je v času vložitve izvršilnega predloga obstajal, zato je sodišče neutemeljeno zavrglo izvršilni predlog. Glede na kasnejši izbris dolžnika iz sodnega registra bi lahko sodišče le prekinilo izvršilni postopek.
NELOJALNA KONKURENCA – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0064565
ZVK člen 13, 13/2, 13/3, 13/3-2, 13/3-5. ZASP člen 5, 5/1, 6, 6-10. OZ člen 168, 168/3.
dejanje nelojalne konkurence – nevarnost zamenjave – prepovedni zahtevek – kršitev dobrih poslovnih običajev – avtorsko delo – avtorskopravno varstvo – škoda – izgubljeni dobiček – pravni interes za tožbo
Pritožnica ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da je možnost razlikovanja med izdelkoma tožeče in tožene stranke omejena zaradi funkcionalnih značilnosti izdelka. Zaradi navedene omejitve pa tudi ob predpostavki, da bi tožena stranka prekopirala izdelek tožeče stranke, ravnanja tožene stranke ni moč opredeliti kot kršitev dobrih poslovnih običajev, ki bi pomenila dejanje nelojalne konkurence. Pravo nelojalne konkurence namreč ne zagotavlja izključnosti pravic. Te so zagotovljene le subjektom, ki so imetniki zaščitenih pravic industrijske lastnine. Izkoriščanje nezavarovanega izuma v gospodarskem prometu ne pomeni kršitve dobrih poslovnih običajev.
Napačen je zaključek sodišča prve stopnje, da že dejstvo, da je tožena stranka slike prenehala uporabljati in jih torej več ne uporablja, pomeni da je tožeča stranka izgubila pravni interes za tožbo. Prepovedni zahtevki so preventivne narave in so usmerjeni naprej k preprečevanju bodočih potencialnih nedovoljenih posegov. Predpostavka za prepoved nadaljnjega kršenja pa je obstoječa kršitev pravno zavarovanega položaja.
Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank. Tožeča stranka mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, tožena pa dejstva, s katerimi oporeka tožbenemu zahtevku. Izven tega okvira je sodišče dolžno šteti, da druga dejstva ne obstojijo. To seveda ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati trditev ene stranke, ki so ji v škodo, drugi stranki pa v prid; zagotovo pa ne sme samo niti ugotavljati niti upoštevati dejstev, ki jih ni navedla nobena stranka.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 1331, 179. ZVZD člen 5, 36.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - merilo skrbnosti - dokazno breme - nepremoženjska škoda
Vsako ravnanje delavca, ki je objektivno prispevalo k nastanku škodnega dogodka, še ne predstavlja razloga za delno razbremenitev odškodninske odgovornosti delodajalca. Da bi lahko govorili o deljeni odgovornosti za nesrečo pri delu, mora biti ravnanje delavca neskrbno oz. (vsaj) malomarno, pri čemer se kot merilo skrbnosti vzame skrbnost povprečno ustrezno usposobljenega delavca.