ZOR v zvezi z vrnitvijo morebitne izpolnitve sopogodbenika v primeru naknadne nemožnosti izpolnitve druge pogodbene stranke napotuje na pravila o neopravičeni pridobitvi. Ta pa zapadlost in s tem začetek teka zamudnih obresti veže na dobro oz. slabo vero neopravičeno obogatenega.
predlog za izvršbo - spor o pristojnosti - izvršilno sredstvo - Izključna krajevna pristojnost
Ker je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, je krajevno pristojno za odločitev o predlogu tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje po prvonavedenem sredstvu izvršbe. Ker je v predlogu za izvršbo na prvem mestu kot sredstvo izvršbe navedena izvršba na premične stvari, je po določilu 78. čl. ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo na premične stvari pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik prebivališče.
Zakon o denarni enoti Republike Slovenije (ZDE) člen 1, 2, 1, 2.
pogodbene obresti - valuta obveznosti
Denarna enota Republike Slovenije je tolar, ki je tudi edino zakonito plačilno sredstvo na območju Republike Slovenije (1. odst. 1. čl. in 1. odst. 2. čl. Zakona o denarni enoti RS, Ur. l. RS št. 17/91). Čeprav je bila v posojilni pogodbi kot merilo vrednosti določena tuja valuta, ob nakazani materialnopravni podlagi ne more biti nobenega dvoma, da lahko tožeča stranka kot valuto izpolnitve vedno uveljavlja tolar. Prav tako lahko le-ta v odsotnosti izrecnega pogodbenega določila sama izbere trenutek in s tem devizni tečaj, po katerem bo denarna terjatev, ki je bila prej izražena v tuji valuti, od tega trenutka dalje izkazana v domači denarni enoti.
Mld. tožnik ni aktivno legitimiran za tovrstni zahtevek, saj bi kvečjemu lahko vtoževano povračilo preživnine (za prejšnje obdobje) zahtevala (od toženca) njegova mati oziroma tisti, ki je za to obdobje plačeval zakoniti delež preživnine, ki odpade na toženca.
zapadlost terjatve - zapadlost - obresti - tek zamudnih obresti
Zmotno je namreč stališče pritožnice, da gredo tožeči stranki od njene terjatve obresti šele od pravnomočnosti sodbe dalje, ker tožeča stranka toženi ni dostavila popravljenega obračuna stroškov vzdrževanja. Dolžnik je svojo obveznost plačila dolžan izpolniti do zapadlosti terjatve v plačilo, sicer ga zadenejo negativne posledice dolžnosti plačila zamudnih obresti po 1. odst. 277. čl. ZOR. Pri tem ni pomembno, kdaj je sodišče odločilo o višini terjatve, pač pa, kdaj je terjatev nastala in kdaj je zapadla v plačilo. V plačilo pa ni zapadla šele s pravnomočno sodbo, s katero sodišče odloči o spornem razmerju, pač pa že dne 18.7.1996, kot izhaja iz neprerekanih trditev tožeče stranke.
Akceptni nalog ni pravno razmerje, ampak samo listina, ki o že nastalem pravnem razmerju seznanja druge, zlasti Službo družbenega knjigovodstva (sedaj Agencijo za plačilni promet). To pravno razmerje je naročilo, nalog. Obveznost izročiti akceptni nalog je kavzalna obveznost. Plačilo katere obveznosti se z izročitvijo akceptnega naloga zavaruje in kako se omenjena obveznost zavaruje, je stvar dogovora. Začasna odredba je bila neprimerna, neustrezna, saj upnik z njo ni želel doseči zavarovanja dolžnikovega premoženja, iz katerega naj bi se poplačal za svojo terjatev, ampak je želel s prepovedjo vnovčitve spornega akceptnega naloga doseči preprečitev zmanjšanja svojega premoženja.
ZTLR člen 23, 34, 23, 34. ZPP (1977) člen 370, 370.
lastninska pravica
Pravno pmembno je bilo vprašanje, ali je predmet tožbenega zahtevka stvar, ki je zato, ker je namenjena za stalno rabo celote (primerjaj paragraf št. 297 ODZ), pritiklina nepremičnine. Ker je tožena stranka to zatrjevala in gre, kot je iz podatkov v spisu razvidno, celo za nesporno dejstvo, je bilo sodišče prve stopnje dolžno uporabiti pravila iz 23. člena ZTLR.
Pritožbeno sodišče je nasprotno kot sodišče prve stopnje ugotovilo, da oškodovanka, ob tem ko je na sredini križišča speljevala in se je pri tem ravnala po drugih vozilih, ki so se v križišču ali ustavila ali pa začela z bočne strani speljevati, s tem ni prispevala k povzročitvi prometne nesreče. Ravnala je pač po načelu zaupanja. Zato je bilo ugodeno pritožbi državne tožilke in je bila preizkusna doba zvišana z enega na dve leti.
ZPP člen 133, 133/1, 141, 141/4, 133, 133/1, 141, 141/4.
vročanje pravni osebi
Pravnim osebam, ki so vpisane v sodni register, se vročajo pisanja na naslovu, ki je naveden v sodnem registru. Če se vročitev na tem naslovu ne more opraviti, se pusti obvestilo na naslovu, ki je razviden iz sodnega registra; s tem pa se šteje, da je bila vročitev pravilno opravljena.
ZPP (1977) člen 370, 370. ZOR člen 454, 479, 488, 454, 479, 488.
prodaja - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - jamčevanje za napake - kupna pogodba - pravice kupca
Tožeča stranka se je torej zavezala dobaviti predmet pogodbe, tožena stranka pa zanj plačati kupnino (glej prvi odst. 454. čl. ZOR). V okviru tega obligacijskega razmerja bi moralo sodišče prve stopnje razumeti izvajanja tožene stranke v smislu določil 479. čl. ZOR, saj je tožena stranka smiselno zatrjevala, da dobavljena stvar ni imela lastnosti, ki so bile potrebne za rabo, za katero jo je tožena stranka kupovala, kar pa bi moralo biti tožeči stranki znano (prim. 2. tč. 479. čl. ZOR). Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do vprašanja materialnopravne narave trditev tožene stranke tudi ni ugotavljalo, ali je nasprotovanje tožene stranke plačilu celotnega (še neplačanega) zneska po vtoževanem računu uveljavljanje njene pravice po 2. tč. prvega odst. 488. čl. ZOR in, ali je za uveljavljanje te pravice izpolnila v prvem odst. 488. člena določene pogoje.
ZIP člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - res iudicata - zavrženje predloga
Tudi v izvršilnem postopku oziroma v postopku za zavarovanje terjatve se (smiselno) uporablja 2. odst. 319. člena ZPP o zavrženju predloga, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. V primeru popolnoma identičnih predlogov predstavlja pravnomočna zavrnitev takega prejšnjega predloga procesno oviro za ponovno vodenje postopka.
bistvena kršitev določb postopka - nerazumljiv izrek - spor majhne vrednosti - protispisnost
Odločitve, da je tožena stranka dolžna od zneska 396.908,00 SIT plačati zakonite zamudne obresti "od posameznih datumov zapadlosti dalje do plačila" ni mogoče preizkusiti, saj sodišče "posameznih datumov" sploh ne navede, še posebej ob upoštevanju, da je glavnični zahtevek vsled pobota zmanjšan.
Izjava o odpovedi denarnemu zahtevku (regresu za letni dopust), ki je nastala tako, da je delavec podpisal prazen list papirja, na katerega je delodajalec naknadno vpisal besedilo o odpovedi vsem pravicam delavca do delodajalca, je nična.
Sodišče prve stopnje prošnji za preložitev naroka ni ugodilo in je dne 11.1.2001 opravilo glavno obravnavo. Pri tem je očitno štelo, da za preložitev naroka ni upravičenih razlogov. Zato bi morala tožeča stranka zagotoviti svojo prisotnost na glavni obravnavi po kom drugem, oz. bi jo moral zagotoviti njen pooblaščenec, saj je bil seznanjen s posledicami morebitnega izostanka (3. odst. 113. člena ZPP).
Ocena delovne uspešnosti delavca, ki je podlaga za opredelitev delavca za trajno presežnega delavca, mora temeljiti na neposrednem spremljnju dela s strani nadrejenega delavca. Če je oceno podal le posredno nadrejeni delavec, ki ni neposredno in dnevno spremljal tožnikovega dela, je ocena nepravilna.
ZKP člen 383, 383/1, 383/1-2, 383, 383/1, 383/1-2.
uporaba materialnega prava
Sodišče druge stopnje je ob reševanju zagovornikovi pritožbi ugotovilo, da v izrečeno stranko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v dolžini 6 mesecev ni bil vštet čas odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom. Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je čas odvzema vozniškega dovoljenja vštelo v izrečeno stransko kazen.
Po določbi 24. člena ZSV je denarna pomoč kot edini vir preživljanja, vključno z enkratno dajatvijo v funkcionalni obliki, mogoče priznati in odmeriti le v višini 60 % zajamčene plače, zato sodišče ne more upoštevati zahteve tožnika za priznajne višje dajatve zaradi zdravstvenih razlogov in težkih ekonomskih razmer.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 87, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 87, 98, 98/1, 98/2, 98/3.
pooblaščenec - fizična oseba - predložitev pooblastila - generalno pooblastilo - odprava pomanjkljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Pooblaščenec v postopku pred sodišče je lahko fizična oseba, ki je popolnoma opravilno sposobna, ali pa odvetniška družba. Pravna oseba, ki ni odvetniška družba, ne more biti pooblaščenec drugi pravni osebi za zastopanje v pravdi ali za opravo posameznih pravdnih dejanj, lahko pa je njen pooblaščenec za sklepanje poslov v pravnem prometu. Ker upnik kljub pozivu sodišča v določenem roku ni predložil ustreznega pooblastila, je bilo treba njegov izvršilni predlog zavreči. Dejstvo, da je upnik - pravna oseba pri okrajnem sodišču imel deponirano generalno pooblastilo za zastopanje po drugi pravni osebi, tega ne more spremeniti.
ZGD člen 394. ZIZ člen 24, 76, 24, 76. ZPP člen 205, 205. ZFPPod člen 27, 27.
ustavitev postopka - prekinitev postopka
Ni razlogov za ustavitev izvršilnega postopka zaradi prenehanja dolžnika, če je upnik že tekom postopka sporočil podatke o njegovem družbeniku, zoper katerega se navedeni postopek lahko nadaljuje.