Ker predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje predloga ni temeljil na splošnih znanih dejstvih in po oceni sodišča tudi ne iz očitno neopravičenega razloga, je bilo potrebno opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje.
Naročilo, ki ga nasprotna stranka sprejme, pomeni sprejem ponudbe in torej sklenitev pogodbe (1. odst. 31. čl. ZOR), torej je poslovno razmerje med strankama vsaj v sklenitveni fazi nedvomno obstajalo.
Sodišče ni vezano na pravna naziranja strank, zato bi moralo samo glede na navedbe strank in predložene dokaze ugotoviti, na kakšni pravni podlagi tožeča stranka utemeljuje svoj zahtevek.
Delno plačilo še ne pomeni brezpogojne pripoznave dolga, vendar vsekakor kaže na obstoj poslovnega razmerja in lahko tudi dolga.
Če iz opisa očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti izhaja, da gre za kršitve z znaki kaznivega dejanja (tatvina, ponarejanje listin), velja enoletni in ne šestmesečni zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka.
Po 3. odstavku 497. člena ZPP se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, če stranka ne plača predpisane sodne takse, ne pa če sodišču ne predloži dokazila o plačilu.
ZPSPP člen 28, 28/3, 29, 29/3, 28, 28/3, 29, 29/3. ZPP člen 433, 433/2, 433, 433/2.
najem poslovnih prostorov - poslovna stavba - nalog za izpraznitev - rok izpolnitve
Če predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov temelji na zahtevi za izpraznitev zaradi kršitve pogodbe, je rok za izpraznitev poslovnih prostorov 8 dni.
Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (ZNOIP) člen 8, 8. ZOR člen 277, 277. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
razlika v plačah - odpravnina
Ker je ugotovljeno, da je tožena stranka zniževala plače v nasprotjiu z določbo 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije, je tožena stranka dolžna, poleg razlik v plači, tožniku izplačati tudi odpravnino kot trajno presežnemu delavcu, izračunano ob upoštevanju plače, kot bi jo moral prejeti, če ne bi bilo nezakonitega znižanja po 62. členu KP.
ZPPSL nalaga predlagatelju, da mora založiti predujem za kritje stroškovdo začetka stečajnega postopka (1. odst. 93. člena). Višino predujma določi sodišče. Pri tem mora izhajati iz stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali in so potrebni, do začetka stečajnega postopka.
Tožeča stranka je kot pridobiteljica pravice uporabe poslovnih prostorov, ki jih je oddal v najem nekdo drug stopila v pravice in obveznosti najemodajalca po določbi 31. člena ZPSPP. Zaradi navedenega je zmoten materialnopravni zaključek, da ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke, za uveljavljanje zahtevkov iz najemne pogodbe.
Toženec v pritožbi ni navedel nobenih pritožbenih razlogov razen tistih, ki jih je šteti kot predlog za dopolnitev sodbe in o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilno sodbo z dne 17.11.2000, zato se je sodišče druge stopnje omejilo na preizkus izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in glede pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77).
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne navaja dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka, in tudi ne dejstev v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve, temveč terjatev smiselno sam priznava. Tak ugovor se šteje kot neobrazložen in kot tak kot neutemeljen.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2, 481, 481/1, 481/1-2.
gospodarski spor
Določilo 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP definira gospodarski spor v dveh pogledih. Prvič, terjatev je morala nastati v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika (objektivni kriterij). In drugič, izpolnjen mora biti še subjektivni kriterij, saj morata biti pravdni stranki samostojna podjetnika posameznika, ali pa samostojni podjetnik posameznik in oseba iz 1. tč. 481. čl. ZPP.
Glede vprašanja na kaj se nanaša beseda "spor" iz besedila 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP: ali opredeljuje spor v širšem pomenu besede, namreč kot sporno razmerje, ali pa se nanaša na postopek (spor) pred sodiščem. Pritožbeno sodišče razume to besedo kot "spor" pred sodiščem. Za drugačno, širše razumevanje ni opore v besedilu 481. čl. ZPP. Subjektivni kriterij se tiče strank postopka, značilnosti pravdnih strank pa so opredeljene v tožbi z njihovo označbo.
Uporabo 313. člena ZOR lahko izključi upnikov pristanek (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji) na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določi 313. člen ZOR. Vendar ko je upnik vračunanje opravil na določen način, ki je razviden iz predhodnega predloga za izvršbo, upnik po tem, ko dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi tega predloga, v celoti izpolni obveznost, ne more ponovno vložiti predloga za izvršbo, ker je tokrat opravil vračunanje na drugačen, za dolžnika manj ugoden način.
premoženjska škoda - odmera odškodnine - zamudne obresti
Zamudne obresti od denarne odškodnine za povrnitev nedenarne premoženjske škode, odmerjene v denarju po cenah na dan sodne odločbe, tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bila določena odškodnina.
Seznanitev s prenosom opravljanja storitev čiščenja poslovnih prostorov na tretjega in sprejemanje uslug čiščenja, je lahko podlaga za vstop tretjega v obstoječe pogodbeno razmerje namesto enega izmed sopogodbenikov.
obseg zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo
Izločitveni zahtevek upnikov kaže, da obstoji spor o obsegu zapuščine med dedičem in tretjimi osebami. Po določilu 1. tč. 212. čl. ZD se zapuščinski postopek v primeru spora o osegu zapuščine prekine le, če takšen spor obstaja med dediči.
Ob delitvi skupnega premoženja v naravi pridobi prejšnji skupni lastnik, ki je upravičen do določenega zneska, ki predstavlja razliko v vrednostih nepremičnin, ki jih je ob delitvi prejela vsaka od strank, po samem zakonu zastavno pravico na tistem delu nepremičnine, ki je dodeljen drugemu (bivšemu) skupnemu lastniku, za čas, dokler ta ne bo izplačal določenega zneska.
Dokler sodišče prve stopnje ne odloči o predlogu upnice za oprostitev plačila stroškov izvršitelja, ne more sodišče zaradi neplačila predujma šteti, da gre za ustavitev izvršbe.
Izročitev pošiljke poštarju na terenu z naročilom, da naj jo priporočeno odda na pošti, ni možno šteti kot oddajo priporočene pošiljke na pošti, v smislu določila 2. odst. 112. čl. ZPP. Za dan oddaje priporočene pošiljke na pošti, se v takšnem primeru šteje dan, ko je poštar priporočeno pošiljko oddal na pošti.
ZIZ člen 178, 178/2, 178/3. Pravilnik o sodnih cenilcih člen 18. ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/2.
izvršba na nepremičnine - stroški izvršilnega postopka - tržna vrednost nepremičnine - izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nepopolna cenitev
V izvršilnem postopku se vrednost nepremičnine pri prodaji nepremičnine res ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, vendar pa prometna vrednost nepremičnine predstavlja osnovo za ugotavljanje njene tržne vrednosti. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da izvedenec, ki je izračunal prometno vrednost nepremičnine, svojega dela ni opravil in mu nagrada ne pripada. Če je cenitev pomanjkljiva, jo je treba dopolniti v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZPP, izvedencu pa pripada nagrada v obsegu dela, ki ga je opravil in kolikor cenitev prispeva k razjasnitvi okoliščin, pomembnih za ugotovitev vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku.