motenje posesti - asfaltiranje poti - določen tožbeni zahtevek
Čeprav je v obravnavani zadevi prvostopno sodišče ugotovilo, da je tožena stranka dejansko postavila sporni prometni znak, ji ob zahtevku, ki se glasi zgolj na odstranitev asfalta, ni moglo naložiti, naj ta znak tudi odstrani. Samo z odstranitvijo asfalta pa tožeča stranka ne bi dosegla namena, ki ga zasleduje v tej pravdi. Samo asfaltiranje poti namreč tožeči stranki ni onemogočilo dotedanjega načina izvrševanja posesti, sporna pot pa bi se zaradi prometnega znaka še vedno lahko uporabljala samo za kolesarje, zaradi česar je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo.
sodno varstvo – odpoved pogodbe o zaposlitvi – stečaj – razveljavitev sklepa o začetku stečajnega postopka – vzpostavitev delovnega razmerja
Tožnik je vložil tožbo, ker tožena stranka po razveljavitvi sklepa o začetku stečajnega postopka ni znova vzpostavila delovnega razmerja (ki je prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi stečajne upraviteljice). Glede pravočasnosti je tako bistveno vprašanje, kdaj je tožnik izvedel za kršitev svojih pravic, in od tega dne dalje bi moral v tridesetdnevnem roku vložiti tožbo. Tožba vložena kasneje pa se zavrže.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – utemeljen razlog – plača – odškodnina
Tožnica na podlagi ugotovitve, da tožena stranka za odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni imela utemeljenega razloga, ni upravičena do plače, kakšna ji je pripadala po odpovedani pogodbi o zaposlitvi, saj je veljavno sklenila novo pogodbo o zaposlitvi. Upravičena pa je do odškodnine v višini razlike med plačo, ki jo prejema sedaj, in plačo, ki jo je prejemala do odpovedi, pri čemer pravne podlage za takšno odločitev ne predstavlja oživitev odpovedane pogodbe o zaposlitvi, ampak odškodninska odgovornost delodajalca zaradi neutemeljenosti odpovednega razloga.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Ne glede na ugotovljeno dejstvo, da je obstajal utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je tožnik užival alkoholne pijače na delovnem mestu in s tem huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita, ker je bila podana več kot 30 dni od seznanitve tožene stranke z očitano kršitvijo.
KZ člen 110, 110/1, 196, 196/1, 110, 110/1, 196, 196/1.
neupravičena proizvodnja in promet z mamili - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje bi moralo obt., ob izrečeni kazni nad eno leto zapora, preklicati pogojni obsodbi s prestajanjem prej izrečene istovrstne kazni ter izreči enotno kazen. To je ob pritožbi državne tožilke zato moralo storiti sodišče druge stopnje.
aktivna legitimacija - terjatev iz delovnega razmerja - smrt delavca - dediči
Dediči delavca ne morejo po smrti delavca samostojno vložiti tožbe pred delovnim sodiščem iz naslova terjatev (odpravnina zaradi upokojitve, regres za letni dopust, vrnitev posojila) delavca proti delodajalcu. Gre namreč za terjatve s katerimi inter vivos ni mogoče razpolagati, neprenosljivost pa pomeni, da ob smrti zapustnika terjatve niso prešle na njegove dediče. Dediči bi lahko le prevzeli postopek, ki ga je pred smrtjo sprožil delavec.
plača – pogodba o zaposlitvi – izpodbojnost – izpodbojna tožba
Pogodba o zaposlitvi je dvostranski akt. V kolikor je prišlo na strani tožene stranke do dileme, ali je pogodbo o zaposlitvi podpisala upravičena oseba, je to stvar presoje v sodnem postopku zaradi uveljavljanja izpodbojnosti, ne pa v tem sporu, v katerem tožnik zahteva izplačilo plač.
ZDR člen 113, 207, 208, 210, 210/2, 113, 207, 208, 210, 210/2. Zakon o ratifikaciji Evropske socialne listine (spremenjene) (MESL) člen 28.
nadomestilo plače - sindikalni zaupnik
Sindikalni zaupnik ne sme biti v slabšem položaju zaradi odobrene odsotnosti zaradi sindikalne dejavnosti kot so ostali delavci, ki so službeno odsotni ali na letnem dopustu. Takšna odsotnost se zato ne sme upoštevati kot odsotnost, zaradi katere delavec ne bi bil upravičen do nadomestila za razpoložljivost.
ZPSPP člen 14, 14. ZOR člen 572, 572/1, 572/2, 572, 572/1, 572/2.
najemna pogodba - poslovni prostor - nezmožnost uporabe predmeta najema
Dolžnost plačila najemnine je neodvisna od dejanske uporabe nepremičnine le, če bi imel najemnik možnost uporabljati predmet najema, pa ga po lastni volji ne bi uporabljal. V primeru, ko najemodajalec onemogoča najemniku uporabo predmeta najema, navedenemu stališču ni mogoče pritrditi.
vzdrževanje javne ceste – padec drevesa na vozilo – krivdna odgovornost – razbremenitev odgovornosti – profesionalna skrbnost
Na drevesu še niso bile navzven opazne spremembe zaradi opisanega stanja koreninskega sistema, drevo je bilo samo po sebi zdravo, da je drevo padlo, pa je pripomoglo deževno vreme in jugozahodnik, ki je drevo potisnil.
V predmetni zadevi ni podana izključna krajevna pristojnost sodišča v R Sloveniji, zato sta pravdni stranki lahko sklenili dogovor o pristojnosti sodišča v R Hrvaški.
Sodišče prve stopnje je uporabilo le določbo 191. čl. OZ, ni pa uporabilo splošnega pravila, ki določa pogoje za neupravičeno obogatitev, iz čl. 190 OZ. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da bi bila drugotožena stranka obogatena, tožnik tega tudi ni zatrjeval, zato ni šlo za okoriščanje na strani drugotožene stranke.
Zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o denacionalizaciji, ima glede dedovanja denacionalizacijskega premoženja posebne določbe, ki so glede na splošen zapuščinski postopek, urejen v Zakonu o dedovanju, lex speciais. O denacionaliziranem premoženju je treba nov zapuščinski postopek izvesti vselej, kadar je zapuščinski postopek po umrlem upravičencu pravnomočno končan, ne da bi bilo o njem odločeno tudi o denacionaliziranem premoženju. Možnosti izdaje dodatnega sklepa o dedovanju na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju je izključena celo takrat, kadar po istem zapustniku že obstoji pravnomočen sklep o dedovanju glede denacionaliziranega premoženja, kot se je zgodilo v obravnavanem primeru.
V obravnavani dejanski situaciji si je preživninski zavezanec sam povzročil poslabšanje premoženjskega stanja, in sicer s storitvijo kaznivega dejanja nasilništva, zaradi katerega je moral na prestajanje zaporne kazni. Okrnitev njegove preživninske zmožnosti torej ni bila posledica nekih objektivnih okoliščin, na katere ne bi imel vpliva, zato je ni mogoče upoštevati kot razlog za začasno ukinitev ali morda zmanjšanje preživninske obveznosti. Drugačno stališče bi lahko pogojevalo absurdno situacijo, ko bi bila preživninskemu zavezancu začasno odpravljena preživninska obveznost zaradi zaporne kazni za storjeno kaznivo dejanje katerega žrtev bi bil preživninski upravičenec.
ZPIZ-1 člen 391. ZPIZ člen 94, 94/4, 139, 139/2, 142.
nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom - stečaj delodajalca - neposredno izplačilo
Ker je izplačevalec nadomestila plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom delovnemu invalidu II. kategorije delodajalec, toženec pa delodajalcu izplačana nadomestila povrne, ni pravne podlage za neposredno izplačilo nadomestila (od toženca delavcu oziroma zavarovancu). Tožnikov tožbeni zahtevek, naj mu toženec ob stečaju delodajalca, ki tožniku nadomestila ni izplačal, izplača nadomestila, je zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije neutemeljen.
Predlagateljica je k predlogu za zaznambo spora predložila tožbo, ki jo je vložila in iz katere izhaja, da zahteva ugotovitev služnostne pravice na nepremičnini, zatrjuje pa dejstva priposestvovanja, zato je zaznamba spora možna.
ukvarjanje s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo
Obdolženi je bil spoznan za krivega pred drugim, ker se ukvarja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo RS, saj je marca 2004 organiziral ilegalni prehod večje skupine tujcev iz Hrvaške v Slovenijo. Ukvarjanje pa ni bilo ugotovljeno s pravnomočno sodbo in zato ta element kaznivega dejanja ni dokazan.
Redno likvidacijo delniške družbe, začeto na podlagi sklepa skupščine, izvaja družba sama po določbah ZGD in zanjo ne veljajo določbe ZPPSL. Začeta redna likvidacija nad dolžnikom pa ni ovira za dovolitev izvršbe zoper dolžnika.
izvršba na nepremičnine - javna dražba - zvišanje izklicne cene na drugem prodajnem naroku - zapustitev prostora naroka
Sodišče prve stopnje je ravnalo nezakonito, ko je na drugem prodajnem naroku sledilo predlogu enega izmed upnikov za določitev višje izklicne cene, kot je bila določena v odredbi o prodaji. Če naj bi se nepremičnina na drugem prodajnem naroku prodajala po višji izklicni ceni od polovice ugotovljene vrednosti nepremičnine, bi bilo treba to predlagati pred odreditvijo prodaje na drugi dražbi. V drugem odstavku 189. člena ZIZ je določeno, da se dražba konča 10 minut neposredno po tem, ko je dana najugodnejša ponudba. Zakon izrecno ne predpisuje, da udeleženci v tem času ne smejo zapustiti prostora, kjer se opravlja narok.