Glede na to, da sta v obravnavanem primeru tako tožnik kot njegova bivša žena v napovedi za odmero dohodnine za leto 2000 uveljavljala posebno olajšavo za vse tri vzdrževane mladoletne otroke, sta oba organa, tako prvostopni kot drugostopni, pravilno zaključila, da se zavezanca nista mogla sporazumeti, kdo izmed njiju bo uveljavljal pravico do posebne olajšave in vsakemu od njiju priznala polovico kot sorazmerni del olajšave. Zakon sicer ne odgovori na vprašanje, kaj predstavlja sorazmeren del olajšave, in kako se le-ta določa, vendar je praksa sprejela stališče, da glede na to, da v veliki večini primerov sploh ni mogoče natančno ugotoviti višine sredstev, ki jih posamezni zavezanec dejansko nameni za vzdrževanje otroka, sorazmerni del predstavlja polovica olajšave za vsakega zavezanca, če seveda preživninski prispevki vsakega presegajo višino zneska priznane olajšave.
S 1. 7. 2000 je pričel veljati Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00, v nadaljevanju: ZUOPP), z dnevom njegove uveljavitve pa je prenehal veljati Zakon o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list RS, št. 19/76) in 123. člen Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, v nadaljevanju: ZSV). Tako je z uveljavitvijo ZUOPP prenehalo veljati določilo 123. člena ZSV, po katerem so o razvrščanju in napotitvi v organizacijo za usposabljanje po Zakonu o izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju (Uradni list SRS, št. 19/76) odločali centri za socialno delo (1. odstavek 123. člena). To pomeni, da s 1. 7. 2000 centri za socialno delo niso bili več pristojni za odločanje o razvrščanju in napotitvi, Center za socialno delo A-B pa je o napotitvi odločil s svojo dopolnilno odločbo dne .... Določila ZUOPP tudi ne predvidevajo ob prenehanju veljavnosti 123. člena ZSV kakšne izjeme oziroma ne določajo ničesar v zvezi s postopki v teku, zato je po presoji sodišča dopolnilno odločbo z dne ... izdal nepristojen organ.
ZUP člen 164. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 10.
pravni status napredovanja v pedagoški naziv
Prosta presoja dokazov ne pomeni nevezanega samovoljnega ocenjevanja, ampak je potrebno presojo dokazov utemeljiti v obrazložitvi odločbe. Navesti je potrebno ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na podlagi katerih so posamezna dejstva dokazana. Pri napredovanju v nazive Pravilnik o napredovanju v nazive ne določa, da na primer učitelj matematike ne more opravljati drugega dela, dela, ki ni vezano na delovno mesto učitelja matematike.
Na podlagi 4. odstavka 28. člena ZZdrl ima tako le zdravstveni inšpektor pooblastila po citiranem zakonu in lahko ukrepa kot je to določeno v 4. poglavju ZZdrl. Ker v tem upravnem postopku odločbe organa prve stopnje ni podpisala upravičena oseba, to je zdravstveni inšpektor, ki ima vsa pooblastila po določilih ZZdrl, ampak višja svetovalka v zdravstvenem inšpektoratu, je sodišče tožbi ugodilo.
5. odstavek 8. člena ZZdrl tudi določa, da inšpektor v času, ko nima strokovnega izpita ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe. Sklepa organa prve stopnje tako ni podpisala upravičena oseba, to je zdravstveni inšpektor, ki ima pooblastila po ZZdrl, ampak višja svetovalka v zdravstvenem inšpektoratu organa prve stopnje, zato je sodišče tožbi ugodilo.
Ob upoštevanju 4. odstavka 27. člena ZGJS nadzorni svet tožene stranke ni pristojen za reševanje ugovorov, kar smiselno pomeni spor v zvezi z imenovanjem. Sodišče je tožbo tožnika sprejelo kot pravočasno, ker bi tožniku zaradi napačne razlage ZGJS s strani tožene stranke bilo drugače onemogočeno sodno varstvo, ki ga določa 4. odstavek 27. člena ZGJS in s tem tudi kršena ustavna pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave).
Tožena stranka se je pri svoji odločitvi oprla na kopije naročil za kooperante in naredila zaključek, da iz njih izhaja, da tožnik prejema naročila za izdelavo različnih kovinskih izdelkov od družbe AAA, d. o. o.. Tožena stranka je zato upravičeno sledila tudi zaključku organa prve stopnje, da tožnik opravlja obrtno dejavnost brez predpisanih dovoljenj in brez priglasitve pri pristojnem organu.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 1, 1/1.
napredovanje v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v nazive iz leta 1996 je že v 1. odstavku 1. člena določal, da v posamezni naziv napredujejo "organizatorji izobraževanja", sprememba 1. člena Pravilnika, ki je začela veljati 7. 11. 2002, je dodala nov drugi odstavek, ki pa samo pojasnjuje izraz "organizator izobraževanja" v smislu tega Pravilnika.
sprejem v državljanstvo - izredna naturalizacija - pridobitev državljanstva
Po določbi 13. člena ZDRS lahko z naturalizacijo pridobi državljanstvo oseba, ki je že stara 18 let, če to koristi državi zaradi znanstvenih, gospodarskih, kulturnih, nacionalnih in podobnih razlogov. Ta določba omogoča sprejem v državljanstvo, čeprav tuj državljan ne izpolnjuje pogojev iz 10. člena ZDRS, torej gre za izredno naturalizacijo, ki je opravičena zaradi koristi, ki jih bo država s sprejemom osebe z državljanstvom tuje države v državljanstvo pridobila na katerem od pomembnih področij ali pa je taka naturalizacija opravičena zaradi nacionalnega interesa ali zaradi podobnih razlogov. Obstoj teh razlogov predhodno ugotovi Vlada. Vendar pa iz podatkov spisa izhaja, da tožnik svoje prošnje za sprejem v državljanstvo ni vložil na podlagi 13. člena ZDRS niti je ni utemeljeval na nobeni drugi določbi ZDRS. Tožena stranka pa tožnika ni pozvala, da v določenem roku dopolni svojo vlogo in navede relevantne razloge za sprejem v državljanstvo, temveč je njegovo vlogo na podlagi 13. člena ZDRS posredovala Vladi, ki je podala mnenje, da ne obstaja interes Republike Slovenije za tožnikov sprejem v državljanstvo.
Po določbi 5. člena ZUP/86 morajo organi pri odločanju omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice, ob tem pa skrbeti, da nevednost in neukost stranke nista v škodo pravic, ki ji po zakonu gredo (14. člen). Tožnik v vlogi za sprejem v državljanstvo RS torej ni navedel relevantnih razlogov oziroma koristi, ki bi jo pridobila država z njegovim sprejemom v državljanstvo. Zato je bila nepopolna in nesposobna za obravnavanje po določbi 13. člena ZDRS oziroma katerikoli drugi določbi in bi zato tožena stranka morala zahtevati njeno dopolnitev v smislu 68. člena ZUP/86. Ker tožena stranka od tožnika ni zahtevala dopolnitve vloge, v predloženem upravnem spisu pa se tudi ne nahaja mnenje pristojnega resornega organa, kar je lahko podlaga za odločitev Vlade RS o obstoju razlogov iz 1. odstavka 13. člena ZDRS, sodišče ugotavlja, da tožena stranka pred izdajo izpodbijane odločbe ni ravnala po pravilih postopka.
Po presoji sodišča pa tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila napotilom sodišča v sobi, tožnika ni dodatno podrobneje zaslišala v zvezi z zatrjevanim preganjanjem zaradi svojega političnega prepričanja, svoje narodnostne pripadnosti in verske opredelitve. Pri preganjanju zaradi političnega prepričanja tožena stranka ni upoštevala izpovedbe tožnika glede njegove izpovedbe o tem, da je bil njegov oče več mesecev zaprt, prav tako pa tožena stranka ni preverila ali je bil tožnik preganjan zaradi svoje narodnostne pripadnosti in verske opredelitve oziroma ali je obstajal oziroma ali obstaja strah tožnika, da bi bil zaradi teh dveh razlogov tudi preganjan. V izpodbijani odločbi je tožena stranka ugotavljala stanje v Srbiji in Črni gori, pri tem je preučila poročila, ki pa so iz leta 2000 in 2001, le poročilo Mednarodne krizne skupine ima datum 18. 3. 2003. Sodišče zato ugotavlja, da tožena stranka ni pridobila najnovejših in aktualnih poročil o stanju v izvorni državi v prvi polovici leta 2003. Po tem, ko bo tožena stranka ugotovila razloge, zakaj tožnik uveljavlja zaščito po 2. odstavku 1. člena ZAzil (2. alinea 2. odstavka 29. člena ZAzil), bo morala navesti dejstva in razloge, ki so jo vodili k sprejetju njene ponovne odločitve.
begunec - priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja - druga svetovna vojna
Dejanski status žrtve vojnega nasilja iz te odločbe je povezan z vzročno zvezo med nasilnim dejanjem okupatorskih sil, ki osebo zaradi političnih, nacionalnih, rasnih ali verskih razlogov prisilno izselijo, oziroma z nasilnim dejanjem požiga, porušenja ali izropanja njihovega doma od okupatorja ali njegovega sodelavca, v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945 ter najmanj trimesečno trajanje tega ukrepa. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru ni podana vzročna zveza med tožnikovim odhodom od doma in povračilnim ukrepom ali nasilnim dejanjem okupatorja ali njegovih sodelavcev.
povečanje vrednosti nepremičnine zaradi novih investicij - ovira
Po presoji sodišča je določbo 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen treba razlagati tako, da (ob izpolnjenih še ostalih pogojih te določbe) varuje le izvajalce tistih dejavnosti s področja družbenih dejavnosti, ki so zaradi svoje posebne narave opredeljene kot javna služba, torej dejavnosti, ki se izvajajo v javnem interesu ter jih je zaradi javnega interesa treba (s strani države ali lokalne skupnosti) trajno in nemoteno zagotavljati. Po presoji sodišča določbe 25. člena ZDen niso pravilno uporabljene, če se pred vrnitvijo nepremičnine ne prične s postopkom ugotavljanja njenih vrednosti v času podržavljenja in v času vračanja, kar šele je podlaga upravičencu, da si v primeru bistveno povečane vrednosti lahko izbere obliko denacionalizacije (2. odstavek) ter podlaga za dogovarjanje in sporazumevanje upravičenca z zavezancem oziroma najemojemalcem o odškodnini iz naslova povečane vrednosti. Odločitev o odškodnini iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine, ki se vrača, pa lahko organ, če se upravičenec in zavezanec oziroma najemojemalec o tem ne sporazumejo, pusti za kasnejše odločanje (6. odstavek 25. člena ZDen).
Po ureditvi v Zakonu o notariatu je tožeča stranka edina pristojna, da določi in objavi dan nastopa pričetka poslovanja notarja, zato ne izkazuje za potrebno, da se z začasno odredbo imenovanemu notarju prepove opravljanje dejavnosti. Začasna odredba se ne more nanašati na razmerja, ki bodo šele nastala s posebnim aktom.
Pravni interes za pridobitev statusa stranskega udeleženca v postopku ugotavljanja državljanstva se ocenjuje na podlagi materialnih predpisov, ki urejajo državljanstvo RS in določil ZUP.
Na obveznost plačila nastalih stroškov upravne izvršbe (ogled kraja izvršbe, prihod delavcev z vso potrebno mehanizacijo na kraj izvršbe) ne vpliva okoliščina, da izvršba ni bila opravljena, ker so bili razlogi za to na strani tožeče stranke.
Ker poteka postopek ugotovitve državljanstva na podlagi 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nadaljnji, v nadaljevanju ZDen), je potrebno upoštevati 9. člen oziroma 10. člen ZDen. Ker iz odločbe organa prve stopnje izhaja, da je upravni organ ugotavljal državljanstvo na dan njene smrti, to ni v skladu s citiranimi določili.
Ker je osnovni kriterij za pridobitev statusa upravičenca do denacionalizacije jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja, mora upravni organ v ponovljenem postopku najprej ugotoviti domovinsko pristojnost in se tako opredeliti ali ji je bilo premoženje podržavljeno kot jugoslovanskemu državljanu in ji je bilo po 9. 5. 1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo ali pa gre za osebo, ki v času, ko ji je bilo premoženje podržavljeno, ni bila jugoslovanska državljanka, pa je imela stalno prebivališče na ozemlju današnje Republike Slovenije in ali ji je bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 15. 9. 1947 z zakonom oziroma mednarodno pogodbo.
ZUP člen 260, 260/1-9, 265, 267, 267/3, 270. Odlok o ravnanju z zapuščenimi vozili člen 2, 3.
obnova postopka - ukrep komunalnega inšpektorja
Tožeča stranka je ravnala v skladu z določili ZUP, ki določa, da mora stranka v predlogu za obnovo verjetno izkazati okoliščine, na katere opira predlog za obnovo. Občinski redar je imel vse možnosti, da ugotovi, kdo je lastnik spornega vozila, glede na to, da je bilo vozilo označeno s firmo tožnika, bilo pa je tudi zaklenjeno, kar pomeni, da vozilo ni bilo zapuščeno. Dejstvo, da je bila odločba inšpektorja že izvršena, ne more biti razlog za zavrnitev predloga za obnovo. V obnovljenem postopku bi morala biti dana možnost tožeči stranki, ki je lastnica spornega vozila, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za zakonito odločitev.
ZSZ člen 49, 50, 49, 50. ZDPN člen 2, 4, 5, 2, 4, 5.
davki in prispevki
V konkretnem primeru je Sklad oddal komunalno opremljeno zemljišče za ceno, ki jo sestavljata odškodnina za zemljišče in sorazmerni stroški opremljanja. vse skupaj pa je dogovorjena prodajna cena, ki je po določbi 5. člena ZDPN osnova za davek na promet nepremičnin.
Zakon o upravnem sporu ne ureja vprašanj v zvezi s prenehanjem oziroma smrtjo tožnika, zato je treba na določbo 16. člena ZUS za razrešitev teh vprašanj uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku. V 1. odstavku 81. člena ZPP je določeno, da v primeru, če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pa se ta pomanjkljivost da odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Po določbi 5. odstavka istega člena ZPP pa sodišče v primeru, če so pomanjkljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo. Sposobnost biti stranka je ena temeljnih predpostavk za dopustnost tožbe in mora obstojati ves čas postopka. Pravna oseba, ki je prenehala obstajati zato ne more biti pravdna stranka oziroma stranka postopka pred upravnim sodiščem.
Ker je osnovni kriterij za pridobitev statusa upravičenca do denacionalizacije jugoslovansko državljanstvo v času podržavljenja, je potrebno to državljanstvo ugotoviti v izreku odločbe upravnega organa. Upoštevaje morebitno uporabo 3. odstavka 9. člena ZDen v postopku denacionalizacije, pa je potrebno prav tako v izreku odločbe ugotoviti obstoj slovenskega državljanstva kot tudi obstoj srbskega državljanstva in to časovno opredeliti.