ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 12.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt
Obravnavanega objekta ni mogoče uvrstiti med enostavne objekte v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, ker gre za dvoetažen objekt, namenjen bivanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - očitno nerazumna zadeva - socialni spor
Presoja upravičenosti dodelitve brezplačne pravne pomoči vedno vključuje tudi presojo, ali ima zadeva, v zvezi s katero se uveljavlja, verjetni izgled za uspeh in jo je razumno začeti. Taka presoja pa ne sme preseči pravnega standarda očitno nerazumnosti zadeve, ki je nedefiniran pravni standard, katerega vsebino je treba ugotavljati v vsakem primeru posebej.
Inšpekcijske ukrepe za neskladno gradnjo je mogoče izreči, kadar je mogoče tisti del objekta, ki je zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, odstraniti in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, ali pa zanj pridobiti spremembo gradbenega dovoljenja. To pa v obravnavanem primeru, ko so spremenjene bistvene lastnosti objekta (gabarit in posledično odmiki, etažnost ipd.), po presoji sodišča ni mogoče.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem - nepremičnina - hipoteka
Toženka ni ugotovila, kakšna je vrednost premoženja, s katerim prizadeta stranka dejansko lahko razpolaga. Tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, zakaj je toženka od vrednosti deleža prizadete stranke odštela celotno vrednost hipoteke, čeprav za to ni podlage v izpisu iz zemljiške knjige z dne 22. 1. 2013, ki je priložen upravnemu spisu. Prav tako toženka ni ugotavljala dejanske višine terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, niti tega, v kakšnem deležu je tožnik odgovoren za poplačilo te terjatve, čeprav bi glede na njene preostale ugotovitve te okoliščine utegnile biti za bistvene za odločitev v zadevi.
ZGO-1 člen 3a, 152. Uredba o vrstah objektov glede na zahtevnost člen 16, 20.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekt - reklamni pano - kozolec
Tožnik ne izpodbija ugotovitev toženke, da gre za objekt približne dolžine 12,00 m in višine 5,00 m, oblike enojnega kozolca, ki je sestavljen iz štirih betonskih stebrov na razdaljah 4,00 m, ki so v ravni liniji zabetonirani v točkovne AB temelje, med katerimi so late. Ker predmetni objekt ni lesena konstrukcija, pač pa gre za betonsko konstrukcijo s točkovnimi betonskimi temelji, že zato ne gre za kozolec, ne glede na to, za kaj se bo uporabljal.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - tožba na razveljavitev sodne poravnave - dedni dogovor
Tožnik ne ugovarja ugotovitvi organa, da želi BPP za pravdni postopek, v katerem izpodbija sodno poravnavo, sklenjeno 16. 6. 2006, in dedni dogovor, sklenjen 23. 11. 2006. Tožbi v upravnem sporu tudi prilaga tožbo, na kateri je naveden datum 28. 5. 2013, ki jo je vložil zaradi ugotovitve ničnosti dednega dogovora z dne 23. 11. 2006 in sodne poravnave z dne 16. 6. 2006. Glede na to je očitno, da tožnik s tožbo z dne 28. 5. 2013 in z vlogami z dne 5. 8. 2013 oz. 2. 8. 2013 in 22. 8. 2013, na katere se sklicuje tudi v tožbi zoper izpodbijano odločbo o zavrnitvi BPP, sodne poravnave in dednega dogovora ne more izpodbijati, saj gre za vloge, ki so vložene več kot šest let od dneva njune sklenitve. Triletni rok za izpodbijanje sodne poravnave in dednega dogovora iz leta 2006 iz 393. člena ZPP je torej potekel že leta 2009.
uporabno dovoljenje - uporabno dovoljenje po zakonu - pred 31. 12. 1967 zgrajen objekt - evidentiranje nepremičnine - katastrski vpis
Iz ugotovitve upravnega organa druge stopnje, ki ji tožnik v tožbi ni ugovarjal, izhaja, da obravnavani objekt po podatkih iz registra nepremičnin še vedno nima katastrskega vrisa. Ker so podatki, ki se vodijo v registru nepremičnin, prevzeti med drugim tudi iz zemljiškega katastra in katastra stavb to pomeni, da zemljišče pod stavbo (stavbišče) še ni evidentirano v zemljiškem katastru, stavba pa ne v katastru stavb. Pogoj evidentiranja iz prvega oziroma drugega odstavka 197. člena ZGO-1 v času odločanja zato še ni izpolnjen in je odločitev toženke pravilna že iz tega razloga.
Na območju vsake OVK je bila nameščena vsaj ena glasovalna naprava, na kateri so lahko glasovali invalidi, kar pomeni, da jim je bilo omogočeno tajno glasovanje na primernem volišču in na posebej določenih voliščih tudi z glasovalnimi napravami. DVK je že pred glasovanjem določila in javno objavila volišča, na katerih bo glasovalna naprava nameščena, tako da ustavno zagotovljena volilna pravica iz drugega odstavka 43. člena Ustave RS tožnikoma ni bila kršena.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - razpolaganje s premoženjem
Med strankama postopka ni sporno, da se je tožnica iz stanovanjske stavbe, glede katere teče postopek zaradi razdelitve skupnega premoženja, dejansko izselila. Tožnica glede na to, da je v nepravdnem postopku predlagala delitev skupne stvari, z njo do poteka postopka delitve ne more razpolagati. Zato solastniškega deleža na stanovanjski stavbi, ki se sicer lahko upošteva tudi kot primerno stanovanje, ki pa je predmet razdelitve v sporni zadevi, ni mogoče šteti kot premoženje prosilke, s katerim lahko slednja razpolaga.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s pogoji prostorskega akta - osončenje
Osončenost zaradi nameravane rekonstrukcije objekta ne bo zmanjšana. Investitorka je namreč v zvezi s tem predložila strokovno mnenje o osončenju, iz katerega izhaja, da bosta objekta vzajemno in enakotrajno osončena vsaj 3 ure dnevno, kar je znotraj meja predvidenega osončenja, določenega v prostorskem aktu.
Pogoji za pogojni odpust so določeni v 88. členu KZ-1 in se nanašajo na dolžino prestane kazni zapora ter prognozo, da obsojenec ne bo storil novega kaznivega dejanja. Višina izrečene kazni pa na odločitev o pogojnem odpustu nima vpliva, saj se višina kazni lahko izpodbija le z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi zoper odločitev sodišča, s katero je bila kazen izrečena.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - stranka v postopku - procesna sposobnost - omejena procesna sposobnost - skrbnik za posebni primer
Toženka je odločitev oprla na nepravilno stališče, da tožnik ne more biti stranka v postopku. Prošnjo za BPP je namreč vložila oseba (tožnik), ki je omejeno procesno sposobna glede upravnih postopkov. Takšno osebo zastopa njen zakoniti zastopnik. Glede na navedeno bi moral organ za brezplačno pravno pomoč skrbnika za posebni primer pozvati, ali soglaša z zahtevkom, ki ga je postavil tožnik.
nelegalna gradnja - nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora - zavezanec za plačilo nadomestila
Inšpekcijski zavezanec in nedovoljena gradnja sta določena s pravnomočno inšpekcijsko odločbo, katere pravilnosti v postopku odmere nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora ni več dopustno presojati.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - razumnost zadeve - kazenski postopek - načelo pravičnosti
Določilo tretjega odstavka 24. člena ZBPP je treba razlagati v smislu, ali želi prosilec s pravnim sredstvom, za katerega prosi za BPP, doseči nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno. Prosilec, ki zaprosi za BPP v kazenski zadevi, v kateri je obdolženec, nima zahteve, ki bi bila lahko nerazumna, ima pa lahko pričakovanje, da ne bo spoznan za krivega očitanega mu kaznivega dejanja, oziroma pričakovanja, ki se nanašajo na odmero kazenske sankcije. Tako pričakovanje že po naravi stvari ne more biti ne nepravično ne nemoralno. Čeprav veljajo v kazenskem postopku načela iskanja materialne resnice, domneva nedolžnosti in podobno, to ne more vplivati na utemeljenost dodelitve BPP. Teža kaznivega dejanja po mnenju sodišča ni v nikakršni povezavi s pojmom pravičnosti iz 24. člena ZBPP, saj je treba ta pojem razumeti v smislu, ali prosilec zahteva nekaj takega, kar je nepravično ali nemoralno; pričakovanje, da bo oproščen, pa to po svoji naravi ne more biti.
ZUS-1 člen 25, 25/4, 64, 64/3. ZDIJZ člen 1, 1/1. ZUP člen 134, 135.
informacija javnega značaja - upravni spor - umik zahtevka za dostop do informacije javnega značaja med upravnim sporom - pravna praznina - načelo pravne države - načelo sorazmernosti - stroški upravnega spora
Za odločitev v upravnem sporu je bistveno, da je prosilec, četudi šele tekom upravnega spora, umaknil zahtevek in pojasnil, da nima več interesa za dostop do prvotno zahtevanih podatkov. Vendar sodišče postopka ne more ustaviti, ker tožnik tožbe ni umaknil. Za zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pa tudi ni podlage, saj tožnik v upravnem sporu varuje pravico do svobodne gospodarske pobude, v katero bi mu bilo v primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe, nedopustno poseženo. V primeru zavrženja ali zavrnitve tožbe bi bilo namreč treba podatke posredovati prosilcu v nasprotju z njegovo jasno izraženo voljo, zaradi česar bi bil poseg nepotreben oziroma v nasprotju z načelom sorazmernosti. Takšno stanje je nevzdržno z vidika načela pravne države, zato je sodišče zapolnilo pravno praznino na podlagi načel pravne države iz 2. člena Ustave v zvezi z 3. odstavkom 64. člena ZUS-1. V ponovnem postopku bo morala toženka z umikom zahtevka prizadete stranke ravnati po določbah 134. in 135. člena ZUP.
Glede stroškovnega zahtevka je sodišče uporabilo analogijo z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 in - ker iz sodbe izhaja, da bo morala toženka v ponovnem odločanju postopek ustaviti - odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške v zvezi z upravnim sporom.
Zakonitosti aktov Državne revizijske komisije ni mogoče izpodbijati neposredno v upravnem sporu, temveč le posredno v odškodninskem (to je pravdnem) postopku.
Tožnika nista dokazala, da bi za gradnjo hiše izdano gradbeno dovoljenje vključevalo tudi dovoljenje za gradnjo nadstrešnice, ki jo je zato treba šteti za nelegalno zgrajen objekt.