prepozna pritožba - zavrženje pritožbe kot prepozne - prekluzivni rok za vložitev pritožbe - zamuda pritožbenega roka - navadna poštna pošiljka - vloga poslana z navadno poštno pošiljko - dan prejema vloge pri sodišču - dokazovanje pravočasnosti pritožbe - izguba poštne pošiljke
Ker pritožnik ni predložil dokazila, da je pritožbo vložil v tridesetdnevnem pritožbenem roku, je stališče sodišča, da je pritožba, predložena v decembru 2022, prepozna.
začetek stečajnega postopka - pravni interes za vložitev predloga - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - namen postopka osebnega stečaja - osnovni namen postopka osebnega stečaja - sekundarni namen postopka osebnega stečaja - zavrženje predloga za začetek postopka osebnega stečaja - namen osebnega stečaja in odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - ponoven predlog - pravni interes
Primarni namen postopka osebnega stečaja določa prvi odstavek 382. člena ZFPPIPP, po katerem se postopek osebnega stečaja vodi, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih. Glede na to, da pritožnica sama trdi, da je brez sredstev in premoženja, je jasno, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Nad predlagateljico kot stečajno dolžnico je že tekel postopek osebnega stečaja pod opr. št. St 000/2010. V tem postopku je bil 10. 2. 2014 izdan sklep o odpustu obveznosti, ki je postal pravnomočen 26. 2. 2014. Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno ugotovilo, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz 1. alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, ki določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če od pravnomočnosti sklepa, s katerim so bile dolžniku njegove obveznosti že odpuščene, še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
ZDR-1 člen 6, 6/1, 33, 34, 35, 43, 43/2, 43/3, 45, 45/1, 48, 48/1, 89, 89/1, 89/1-3. URS člen 49. ZNB člen 3, 3/1, 4, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 47. ZVZD-1 člen 4, 5, 12, 19. Odlok o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih, površinah in mestih v Republiki Sloveniji (2020) člen 5, 7. OZ člen 112, 113, 114, 115. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 9, 9/2, 9/2-b, 9/2-c, 9/2-g, 9/2-i. ZPP člen 321.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - neizvedba predlaganih dokazov - pogoj PCT - zaščitna maska - poseg v ustavne pravice posameznika
Toženka je tožniku utemeljeno podala pisno opozorilo in odpoved iz krivdnega razloga, saj je bila tožnikova odklonitev upoštevanja toženkinega navodila o izpolnjevanju pogoja PCT ter nošenju mask neupravičena in je predstavljala kršitev 33., 34. in 35. člena ZDR-1 ter 12. člena ZVZD-1. Navodila toženke o izkazovanju pogoja PCT in nošenju mask niso bila protipravna, zato jih je tožnik moral spoštovati in jih ni smel zavrniti. Tožnik je kršitve ponavljal in zavestno ni upošteval navodil toženke, kljub temu, da mu je najprej izrekla ustna opozorila, nato še pisno opozorilo. Pritožba neutemeljeno uveljavlja, da je izpodbijana odpoved nesorazmeren ukrep, ker sedaj ni več zahteve po izpolnjevanju pogoja PCT in nošenju mask oziroma so bili ti ukrepi odpravljeni. Za presojo zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi so pravno pomembne okoliščine, znane v času podaje odpovedi. V času podaje odpovedi so bili ukrepi obvezni, toženka jih je morala spoštovati ter zagotoviti njihovo izvajanje in varen potek delovnega procesa, pri čemer je spoštovanje teh ukrepov upravičeno pričakovala tudi od svojih zaposlenih. Toženka tudi ni mogla vedeti, do kdaj oziroma koliko časa bodo ti ukrepi veljali, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženka za odpoved imela utemeljen razlog, ki je preprečeval nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo četrti odstavek 206. člena ZPP, po katerem lahko odredi prekinitev postopka, ko ugotovi, da bi moralo uporabiti pravno pravilo, glede katerega sodna praksa višjih sodišč ni enotna, sodne prakse vrhovnega sodišča pa ni. V takem primeru predlaga vrhovnemu sodišču izdajo svetovalnega mnenja.
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6 prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja.
sodna taksa za umik tožbe - domneva umika tožbe - vezanost na pravnomočni sklep - odmera sodne takse
Pritožbeno sodišče ni zaznalo različnega položaja v primeru, če se vloga šteje za umaknjeno po domnevi, ker taksa zanjo ni bila plačana, in če tožeča stranka sama zavestno umakne vlogo. Končni rezultat umika je namreč povsem identičen, ne glede na to, ali se umik tožbe zaradi neplačila sodne takse domneva ali pa se tožeča stranka odloči tožbo sama umakniti. Postopek se ustavi, ker ni več procesne aktivnosti stranke, ki bi zasledovala uresničitev zatrjevane pravice.
začasna odredba o stikih - začasna ureditev stikov - izvajanje stikov - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev
Sodišče je ugotovilo, da je mladoletni A. A. strokovni službi CSD zaupal, da ga je strah, da bo oče, ko bi bil sam v stiku z njim, vršil pritisk na njega in ga pregovarjal in nagovarjal, da mora iti živeti k njemu, česar si on ne želi, in je izrazil željo, da je na stiku prisoten še kdo od odraslih. Sodišče je na podlagi tega pravilno ocenilo, da stiki enkrat na teden v obsegu dveh ur, kot predlaga nasprotni udeleženec, glede na daljšo prekinitev stikov, ne bi bili v korist otrok, saj bi pri njima povzročali preveliko stisko.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00069583
ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1, 206/4.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - imetniki podrejenih obveznic - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - prehodno vprašanje - odločba o izrednih ukrepih - presoja zakonitosti odločbe - revizija - pravica do sojenja v razumnem roku
Vprašanje ali neko vprašanje pomeni predhodno vprašanje za rešitev konkretne zadeve ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 13. člena ZPP, ki govori o predhodnem vprašanju, saj ne gre za vprašanje obstoja pravice ali pravnega razmerja. Ne glede na ugotovljeno pomembnost in zapletenost vprašanj v zvezi s podrejenimi obveznicami zato niso izpolnjeni pogoji iz prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP za prekinitev postopka, gotovo pa odrejena prekinitev posega tudi v interes tožene stranke do sojenja v razumnem roku.
načelo ekonomičnosti postopka - načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku - pogodbena obveznost - kršitev pogodbene obveznosti - pravnomočna vmesna sodba - delna vmesna sodba - dokazi in izvajanje dokazov - pisno materialno procesno vodstvo - razpravno načelo - pogodbena odškodninska odgovornost - plačilo odškodnine - upravljanje z gozdovi - višina premoženjske škode - sodni izvedenec - izvedenec gozdarske stroke - izvedensko mnenje - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem - pripombe na izvedensko mnenje - pravočasnost pripomb na izvedensko mnenje - zakonsko dopustna omejitev pravice do izjave - pripombe - prekluzija - pravnomočnost - strokovni pomočnik - izvedenec kot strokovni pomočnik sodišča - preložitev naroka
Res je, da (v redkih primerih) izdani vmesni sodbi v istem postopku lahko sledi zavrnilna. Slednje je posledica primerov, ko je ugotavljanje škode povezano z ugotavljanjem kompleksnega sklopa dejstev, ki predhodno niso bila predmet obravnave. V konkretni zadevi ne gre za tak primer, saj končna odločba (glede višine škode) v pretežnem delu pravzaprav temelji na dejstvih, ki so bila ugotovljena že z izdano vmesno sodbo, v nadaljevanju postopka pa so se le še utrdila. Do vseh teh dejstev se je imela prva toženka torej že možnost izjaviti. Če je to storila prepozno (kar se nanaša predvsem na zaključke, ki izhajajo iz mnenja izvedenca B. B.), je odgovornost na njeni strani. Zgolj dejstvo, da je bil v postopku kasneje imenovan še izvedenec C. C., ki je imel nalogo ugotavljanja, ali je B. B. v mnenju storil kakšno strokovno napako, ki bi bistveno vplivala na oceno škode, s poudarkom na pravilni uporabi tarif in sortimentnih tablic, ne pomeni ponovne obravnave več let prej izdelanega B. B. mnenja.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno izvajanje, da pripombe na izvedensko mnenje niso zajete s prekluzijo. Od klasičnega odziva, pripomb stranke na podano izvedensko mnenje, česar prekluzija res ne zajema, gre razločevati situacijo, ko sodišče izvede t.i. pisno materialno procesno vodstvo in strankama naloži, naj se o čem izjavita, določi rok in ju opozori na posledico (286.a člen ZPP), za kar je šlo tudi v konkretni zadevi. Sankcija neaktivnosti (oz. nepravočasne aktivnosti, brez utemeljenega razloga za zamudo) je prekluzija. Tudi iz izpodbijane odločbe izhaja, zakaj so bile pripombe, ki jih je prvotožena podala na izvedenski mnenji B. B. in C. C., prepozne. K temu gre kratko dodati še, da je glavnino teh prvostopenjsko sodišče kljub temu blagohotno upoštevalo in se do njih tudi opredelilo. Neutemeljen je očitek, da ni jasno, obravnavo katerih navedb je sodišče dopustilo, saj slednje izhaja neposredno iz izpodbijane odločbe.
Materialna resnica v pravdnem postopku deluje kot nekakšen „lepotni ideal“. Doseganje slednjega pa je zaradi nadrejenih načel dispozitivnosti in razpravnosti (7. in 212. člen ZPP) odvisno predvsem od strank samih – tudi in zlasti od njihove (pravočasne) procesne aktivnosti, ki je kasnejše (preobširne) pritožbe ne morejo nadomestiti.
Polovična globa se je lahko plačala tudi po pravnomočnosti plačilnega naloga, zato ni bilo nobenega razloga, da je tožnica plačala polovico globe, preden je postal plačilni nalog pravnomočen in preden je nastala obveznost toženca, da plača izrečeno globo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da tožnica ne more terjati plačane globe na podlagi 197. člena OZ, saj ob plačilu tožnice še ni obstajala zakonska obveznost toženca. Poleg tega je tožnica vedoma plačala tuj dolg, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da si ob plačilu ni pridržala pravice terjati tega plačila nazaj, saj dogovor o tem ni bil sklenjen, prav tako pa ni bilo zatrjevano, da je plačala tuj dolg, da bi se izognila sili.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODSTVO
VSL00070948
ZBan-1 člen 261e, 350, 350a. ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZS člen 109, 109/1.
načelo pravne varnosti - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - enotna sodna praksa - revizija - dopuščena revizija - predhodno vprašanje - prekinitev postopka - odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - tožba proti poslovnim bankam - odločba o izrednih ukrepih - pospešitveno sredstvo
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bila niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
Ustavno načelo pravne varnosti narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Vendar pa za enotno sodno prakso po zakonu skrbi Vrhovno sodišče RS (prvi odstavek 109. člena ZS). To ima pred seboj revizijo v zadevi, podobni pričujoči (II Ips 41/2022, dopuščeni po sklepu II DoR 520/2021), zato je brez dvoma pomembno, da se v razumnem času reši, stranki pa so na voljo pospešitvena sredstva. Vendar to presega odločanje o prekinitvi postopka v tej zadevi. Omeniti velja zgolj, da je revizija kot pravno sredstvo v dispoziciji stranke (kar pomeni, da jo lahko tudi umakne). Ob tem kaže še dodati, da je negotovo tudi to, ali bo Vrhovno sodišče RS sploh vsebinsko odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - postopek za plačilo sodne takse - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - ustavne pravice
Ustavnoskladna razlaga 36. člen ZIZ mora biti ekstenzivna in jo je treba tolmačiti na način, da je plačilo sodne takse nujni sestavni del ugovornega oziroma pritožbenega postopka. Posledično pa je vrnitev v prejšnje stanje v primeru celotnega postopka o sodnih taksah za ugovor ali pritožbo dopustna na njeni podlagi.
Glede na navedeno, torej da mora pri objektivni odgovornosti povečana nevarnost izhajati iz narave same (nevarne) stvari, če pa določena stvar postane nevarna zaradi nedopustnega ravnanja oziroma opustitve njenega imetnika, kot je to v obravnavani zadevi, pa je treba uporabiti pravila o krivdni odškodninski odgovornosti, so pritožbene navedbe, da so bile stopnice, ki so bile zaradi opustitve zavarovanca toženke mokre in spolzke, nevarna stvar, ker iz njih izvira večja nevarnost zdrsa in padcev, neutemeljene.
Pomanjkanje zadostne skrbnosti in previdnosti pri hoji, torej da tožnica ni gledala kako in kam stopiti, po oceni pritožbenega sodišča utemeljuje soodgovornost tožnice v smislu 171. člena OZ.
ZDR-1 člen 6, 20, 20/1, 85, 85/2, 87, 87/2, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/2, 125/4. OZ člen 45, 46, 49, 86, 86/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - denarna odškodnina - diskriminacija - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - obrazložitev odpovedi - zadostna trditvena podlaga - ničnost pogodbenega določila - zagovor pred odpovedjo
Izdelava posebne pisne ocene poskusnega dela s strani komisije za spremljanje poskusnega dela ni predpisana kot element odpovedi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela, kot tudi ni zahtevana obrazložitev ocene poskusnega dela. Bistveno je, da je mogoče iz obrazložitve odpovedi razbrati razloge za negativno oceno poskusnega dela. To je v skladu s splošno zakonsko zahtevo, da morajo biti odpovedi, ki jih poda delodajalec, obrazložene (drugi odstavek 87. člena ZDR-1).
Zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni obveznost delodajalca. To izhaja že iz določila drugega odstavka 85. člena ZDR-1.
ZPP člen 206, 206/2, 206/4. ZPSVIKOB člen 25, 25/1.
prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - razlog smotrnosti - pravna varnost - neenotna sodna praksa - imetnik podrejenih obveznic - tožba proti poslovnim bankam - odškodninska tožba - opustitev vložitve pravnega sredstva
Določb ZPP, ki so jasne, se ne more poljubno interpretirati v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Sodišče prve stopnje pri svoji argumentaciji v podkrepitev prekinitve v tč. 6. prezre, da razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva (zahteva); odvisnost utemeljenosti zahtevka od ugotovitve, ali je bilo storjeno kaznivo dejanje, ali pa vložitev predloga za izdajo posvetovalnega mnenja. „Nadpovprečna pomembnost zadeve“, kar omenja sodišče prve stopnje, ni zakonski razlog za prekinitev postopka.
izvršba na nepremičnino - neplačilo predujma za cenitev - ustavitev izvršilnega postopka - pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka - nov predlog za izvršbo - isto izvršilno sredstvo - učinki pravnomočnosti - spremenjene okoliščine
Zakonska ureditev omogoča nadaljnje opravljanje izvršbe na isti predmet izvršbe. Z ustavitvijo jo omejuje le na isti za upnika neuspešen izvršilni postopek, bodisi iz razloga njegove neaktivnosti bodisi zaradi neuspešnosti prodaje. In (le) v okviru tega postopka se lahko odpre vprašanje pravne relevantnosti spremenjenih okoliščin. Meje pravnomočnosti sklepa o ustavitvi postopka se nanašajo le na isti izvršilni postopek oziroma na tekočo izvršbo in preko tega ne segajo. Smisel pravil o ustavitvi je končanje konkretnega postopka, zato ima sklep učinek samo za ta konkretni postopek. Pogojevanje vodenja novega izvršilnega postopka z izkazovanjem spremenjenih okoliščin ni dopustno.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00070313
ZObr člen 97č, 97e. KPJS člen 46. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 2, 2/1.
pripravljenost za delo - vojaška oseba - neposredna uporaba direktive - delovni čas - dokazno breme - nadzor državne meje - straža
Ker je bila tožena stranka tista, ki je zatrjevala, da je tožnik v spornem času opravljal delovne naloge, ki so zaradi svoje specifičnosti izključene iz uporabe direktive oziroma je bil vključen v posebne dejavnosti, ki uporabi direktive neizogibno nasprotujejo, je v zvezi s temi trditvami tudi nosila dokazno breme.
Iz pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da niti straža niti varovanje državne meje nista bili dejavnosti, ki bi potekali v okviru začetnega usposabljanja, operativnega urjenja ali vojaških operacij v pravem pomenu besede, temveč sta predstavljali redno dejavnost Slovenske vojske, ki se nista izvajali niti v izrednih okoliščinah, niti kot odziv na neposredno grožnjo za nacionalno varnost, temveč sta bili načrtovani v naprej. Šlo je za običajno službo v mirnem času brez posebnosti. Na objektih, na katerih je stražo opravljal tožnik, je bilo stražo mogoče organizirati tudi v sistemu rotacije. Tudi varovanje državne meje se je v določenih letih izvajalo z rotacijo. Glede na takšne ugotovitve je pravilen prvostopenjski zaključek, da tožena stranka ni dokazala okoliščin, ki bi kazale na to, da se je delo tožnika na straži ter pri varovanju državne meje opravljalo v okviru izjem, kot jih je opredelilo SEU v sodbi C-742/19, in ki izključujejo uporabo Direktive 2003/88/ES.
prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - tožba proti poslovnim bankam - imetnik podrejenih obveznic - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - odškodninska odgovornost bank - opustitev vložitve pravnega sredstva - presoja zakonitosti odločbe - predhodno vprašanje - ni predhodno vprašanje - dopuščena revizija - odločitev o reviziji
Na podlagi povzetega je na dlani, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP, saj Vrhovno sodišče ne rešuje predhodnega vprašanja, ampak v okviru dopuščene revizije odgovarja na vprašanje, ali je to vprašanje predhodno vprašanje. Opomniti kaže, da je revizija izredno pravno sredstvo, torej sredstvo zoper pravnomočno odločitev sodišča. Odločitev o reviziji tako ne bi bil niti prekinitveni razlog v primeru, če bi Vrhovno sodišče odločalo o predhodnem vprašanju.
nadomestilo plače za čas dopusta - napitnina - delovna uspešnost
Napitnine, izplačane v predhodnih mesecih, postanejo del plač, ki predstavljajo osnovo za odmero nadomestila. Zato ni mogoče slediti tezi tožene stranke, da v primeru, ko se izplačana napitnina všteje v osnovo za odmero nadomestila plače, toženka z nadomestilom plače, ponovno oziroma dvakrat plača napitnino (kot del plače). Plača namreč le nadomestilo plače, ki pa je zaradi izplačane napitnine v predhodnjih mesecih višje, kot bi bilo, če napitnina ne bi bila izplačana. Na pravilno presojo ne vpliva dejstvo, da se lahko s plačilom razlike v nadomestilu plače, kot jo zahteva tožnik, preseže zneske zbranih napitnin.
ZIZ člen 212. ZPP člen 5, 243, 244, 252, 339, 339/2, 339/2-8.
naložitev sodnih penalov - neizpolnitev obveznosti - dokazovanje z izvedencem - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka postopka - trditvena podlaga - kontradiktornost postopka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Po naročilu ene stranke pridobljeno strokovno mnenje ima tudi v izvršilnem postopku le pravno naravo trditvene podlage. Po ZPP se kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi. Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem. Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Upnici glede na tako naravo s strani dolžnika predloženih strokovnih poročil ni mogoče očitati, da se na poziv za sodelovanje pri pripravi poročil ni odzvala, zaradi česar naj bi se dokazno breme prevalilo nanjo, zadostovala pa naj bi tudi kar oprava meritev na podpornem zidu pod upničino hišo, čeprav je predmet dolžnikove obveznosti ustrezna osvetljenost na upničinih oknih.
ZIP člen 250, 251a - 251f. ZIZ člen 195, 211. ZTLR člen 63, 64.
sklep o poplačilu - izvršba na nepremičnino, ki ni vpisana v zemljiški knjigi - pridobitev hipoteke s pravnim poslom - vpis pravic v javno knjigo - pravna praznina
Res sicer ZIP ni poznal objave niti na sodni deski niti v Uradnem listu, temveč je določal vodenje posebne javne knjige. Pravne praznine torej ni bilo, kvečjemu zakon v tem delu ni bil izvrševan. Take knjige dalje v konkretnem primeru niti pristojno sodišče niti kakšna druga služba z javnimi pooblastili res ni vodila. Kljub temu pa ni mogoče pritrditi uveljavljanju, da lahko pogodba nadomesti objavo v javni knjigi. Pogodba je namreč listina zasebnega prava in kot taka ima drugačen značaj kot javne knjige.