pravočasnost predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse - prepozen predlog za odlog plačila sodne takse - iztek petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse - zavrženje predloga za taksno oprostitev
Tožena stranka navaja, da bi moralo sodišče pred iztekom roka stranko opozoriti na iztek roka ter jo pozvati k plačilu odložene sodne takse. Na iztek roka je sodišče prve stopnje stranko "opozorilo" z izdajo plačilnega naloga, v katerem je bil določen rok plačila. Dolžnost stranke (in ne sodišča) je, da skrbi za pravočasnost plačila v postavljenem roku. Ker je torej predlog za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse tožena stranka vložila po izteku roka, ga je sodišče kot prepoznega pravilno zavrglo.
nepravdni postopek za delitev solastnega premoženja - razdelitev solastne nepremičnine - načini delitve solastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - delitev v naravi - upravičen interes solastnika
Nasprotna udeleženka ne more utemeljevati interesa za pridobitev celotne parcele [...] z navedbami, da se ne želi voziti po delu svoje sosednje parcele oziroma da namerava na tem delu odlagati določene stvari in si urediti nek nadstrešek ter lopo (s čimer bi sama sebi onemogočila vožnjo).
Možnost uporabe lastne nepremičnine ne predstavlja posega v ustavno pravico do zasebne lastnine.
popravni sklep - pogoji za izdajo popravnega sklepa - predujem za izvedenca - dolžnost založitve predujma
Pritožba utemeljeno opozarja, da v konkretnem primeru niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo popravnega sklepa, ker sodišče prve stopnje ni popravilo očitne napake v imenu in številkah ter tudi ne druge očitne pisne in računske pomote.
Tudi glede na pritožbene navedbe, navedbe iz odgovora na pritožbo in navedbe pravdnih strank pred izdajo sklepa z dne 14. 1. 2023 je očitno, da je med pravdnima strankama sporno, kdo je dolžan plačati stroške izvedenca geodetke stroke v sodnem postopku, kar pa ni moč reševati/presojati s popravnim sklepom. Očitno bo treba to okoliščino ugotoviti z skrbno razlago dogovora iz sodne poravnave v prizmi trditev tožeče stranke in seveda nasprotnih trditev tožene stranke.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/1, 432/1-2. KZ-1 člen 122, 122/2.
pripor - podaljšanje pripora - skrajšani postopek - ponovitvena nevarnost
Izjemnost pripora v skrajšanem postopku pomeni le to, da se pripor v tem postopku odreja še bolj restriktivno kot v rednem postopku, torej ko je ta ukrep resnično nujen in zlasti ob pozornem tehtanju konkretne teže kaznivih dejanj, načina storitve in drugih okoliščin, v katerih so bila dejanja storjena.
Ali je obdolženec resnično uresničil zakonske znake očitanih mu kaznivih dejanj, ali jih je storil v stanju prištevnosti in ali je zanje tudi krivdno odgovoren, pa se bo ugotavljalo v nadaljevanju postopka po opravljeni glavni obravnavi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00071085
OZ člen 99, 561, 561/3. ZPP člen 7, 8, 212, 318, 318, 318/1-3.
tožba za razveljavitev pogodbe - tožba na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju - neizpolnitev pogodbenih obveznosti - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nesklepčna tožba - izpolnjevanje obveznosti - napake volje - prenehanje pravice zahtevati razveljavitev izpodbojne pogodbe - rok za vložitev tožbe - dokazno breme
OZ v tretjem odstavku 561. člena določa, da lahko vsaka stranka zahteva, da se pogodba razveže, če druga stranka ne izpolnjuje svojih obveznosti. Torej je zahtevek na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, kar tožnik uveljavlja iz razloga neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani toženca, nesklepčen, kot je pravilno materialnopravno ugotovilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje pa je v nadaljevanju ne glede na nesklepčnost tožbenega zahtevka na razveljavitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju izvedlo dokazni postopek, v katerem je po opravi natančne in skrbne dokazne ocene, ki je skladna z 8. členom ZPP, ugotovilo, da toženec svoje pogodbene obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju izpolnjuje.
Ne drži pritožbeni očitek, da sta razveza in razveljavitev pogodbe sinonima. Razveljavitev pogodbe pomeni, da pogodba ni bila veljavno sklenjena, medtem ko razveza pomeni, da je bila veljavno sklenjena, brez napak volje, a je kasneje prišlo do razlogov za njeno razvezo.
Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da bi moral toženec pogodbo izpolnjevati zgolj in le osebno, ne tudi s pomočjo svojih zunajzakonskih partnerk, saj pogodba o dosmrtnem preživljanju ne ustvarja strogo osebne obveznosti.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00071514
ZDen člen 32, 88. OZ člen 10, 130, 130/1. ZLS člen 19c, 19c/4.
denacionalizacija nepremičnin - prepoved razpolaganja v smislu 88. člena zden - prepoved razpolaganja s premoženjem, glede katerega obstaja dolžnost vrnitve - gradnja objekta - nemožnost vrnitve nepremičnine v naravi - denarna odškodnina zaradi razlastitve - ovire za vrnitev v naravi - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - načelo prepovedi povzročanja škode - predvidljivost škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je pravilno izhajalo s stališča, da ni nedopustno le ravnanje, ki je s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano. Kot izhaja iz odločbe VS RS, sprejete v tej zadevi, je nedopustno ravnanje, ki je v nasprotju s splošno sprejetimi pravili (običaji, moralnimi načeli) dolžnega ravnanja. V sodni praksi VS RS ima oporo tudi stališče v izpodbijani sodbi, da je pri presoji nedopustnosti ravnanja treba odgovoriti na vprašanje, ali je bil škodni dogodek za povzročitelja škode objektivno predvidljiv. Vrednostno merilo je predvidljivost negativne posledice ravnanja, izhodišče presoje pa so konkretne okoliščine.
Pravilno je pritožnikovo stališče, da je trenutek začetka gradnje dejstvo, ki lahko odločilno vpliva na presojo o obstoju ovir za vračanje v naravi, vendar je bil v obravnavanem primeru del parcele že pozidan. V dvomu, ali je gradnja na ostalem delu parcele dopustna ali ne, je prva toženka pridobila izjavo tožnika. Ker je dobila njegovo dovoljenje, da na odvzeti parceli gradi teniško igrišče, ji ni bilo treba čakati na izid denacionalizacijskega postopka. S tem, ko je dovolil gradnjo, je tveganje izida navedenega postopka tožnik prevzel nase.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vrednost unovčene stečajne mase - vračilo predujma - dodatne naloge in pristojnosti upravitelja med preizkusnim obdobjem - metode razlage - odpust obveznosti - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nadzor nad izvajanjem obveznosti
V tem postopku osebnega stečaja, v katerem teče postopek odpusta obveznosti, je tako treba upoštevati, da je upravitelj dolžan opravljati tudi dodatne naloge in pristojnosti v postopku odpusta obveznosti (nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti dolžnika iz 401. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče ne vidi razumnega razloga, da upravitelju v situaciji, kot je obravnavana, ko stečajna masa ne zadošča tudi za plačilo navedenega nadomestila, upravitelj do tega ne bi bil upravičen.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - USTAVNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00071499
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 8. ZVPot člen 23, 23/1, 23/2, 24, 24/1, 24/1-1. OZ člen 80, 80/1.
ničnost notarskega zapisa kreditne pogodbe - kreditna pogodba v CHF - valutna klavzula v CHF - stanovanjski kredit - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča - Direktiva Sveta 93/13/EGS - načelo lojalne razlage - nepošten pogodbeni pogoj - valutno tveganje - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - varstvo potrošnikov po evropskem pravu - pojasnilna dolžnost banke - varstvo potrošnikov - dobra vera - slaba vera banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - novejša sodna praksa - praksa Ustavnega sodišča - neenotna sodna praksa vrhovnega sodišča
Zmotno je stališče v izpodbijani sodbi, da ZVPot ni sprejemljivo razlagati tako, da zagotavlja širši obseg varstva kot Direktiva. SEU je že izreklo, da 24. člen ZVPot sledi cilju varstva potrošnikov, ki je zagotovljen z Direktivo 93/13, in da morebitna višja raven varstva, zagotovljena s tem zakonom, ne posega v določbe Pogodbe o delovanju EU. Prvi odstavek 3. člena in 8. člen Direktive 93/138 tako ne nasprotujeta nacionalni ureditvi, po kateri je pogodbeni pogoj, ki v škodo potrošnika povzroči znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, nepošten, ne da bi bilo treba preveriti dobro vero ponudnika storitve. Alternativno našteti pogoji v prvem odstavku 24. člena ZVPot in namen zakonodajalca, ki je bil v zagotovitvi čim bolj učinkovitega varstva potrošnikov, dajeta dovolj opore za sklepanje, da je bil obseg varstva v ZVPot širši kot po Direktivi 13/93.
Banka je morala vedeti, da se tečajno razmerje v dolgoročnem pogodbenem razmerju lahko znatno spremeni in da ima lahko nezanemarljive negativne ekonomske učinke. Lahko se je zavedala potencialno škodljivih posledic za tožnika. Ni odločilno, ali se jih je tudi dejansko zavedala in ali si jih je želela.
Ni dovolj, da se potrošniku omogoči le, da razume, da lahko gibanje paritete med obračunsko valuto in valuto plačila povzroči neugodne posledice, ampak tudi, da razume dejansko tveganje v primeru velikega znižanja vrednosti valute plačila v primerjavi s CHF in da mu je izpostavljen v celotnem pogodbenem obdobju. Pojasnilo, ki je bilo po ugotovitvah v izpodbijani sodbi dano tožnikom, ni bilo zadostno. Toženka je sicer tožnikom povedala, da lahko kredit zaradi spremenljivk postane zelo drag, vendar pa ni ugotovljeno, da bi toženka tožnike opozorila, da so valutna razmerja povsem nestabilna, da so nihanja lahko zelo visoka, da v dolgoročnem pogodbenem razmerju do tega lahko kadarkoli dejansko pride in da se to lahko odrazi tako v nezanemarljivi spremembi višine posameznega obroka kot tudi v bistveno višji ceni kredita.
uradni pritožbeni preizkus - kršitev kazenskega zakona v obdolženčevo škodo - vštevanje pripora v izrečeno kazen - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zaslišanje mladoletne osebe - mladoletna oškodovanka - zavrnitev izvedbe dokaza - pravica do obrambe - načelo kontradiktornosti - zaslišanje obremenilne priče - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje posilstva - celovita dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - načelo proste presoje dokazov - kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - posest pornografskega gradiva - odločba o kazenski sankciji - obteževalne in olajševalne okoliščine - primerna kazen
Pritožbeno izvajanje je zgrešeno, saj zagovornik obdolženega A. A. v graji zatrjevane napačne uporabe določila petega odstavka 331. člena ZKP ne razmeji statusa otroka s posebnimi potrebami (po, za potrebe predmetne kazenske zadeve povsem irelevantnih določbah ZUOPP) od statusa oškodovane s potrebo po zaščiti, ki temelji na določbi 144. člena ZKP (torej oškodovanke, katere osebna pravica je s kaznivim dejanjem znatno prekršena, pa zaradi njenih osebnih značilnosti ali ranljivosti, zaradi narave, teže ali okoliščin kaznivega dejanja ali zaradi ravnanja obdolženih ali oškodovane v predkazenskem ali kazenskem postopku in izven njega obstaja posebna potreba po varstvu njene osebnostne celovitosti pri posameznih dejanjih v predkazenskem in kazenskem postopku). V skladu z novejšo prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) morajo sodišča, kadar opustijo neposredno zaslišanje obremenilne priče, celovito in skupaj presoditi tri vprašanja: (i) ali so podani opravičljivi razlogi za opustitev neposrednega zaslišanja priče; (ii) ali je izjava priče (v smislu 6. člena EKČP) edini ali odločilen dokaz, na katerega se opira obsodilna sodba; (iii) ali so sodišča v zadostni meri poskrbela za uravnoteženje slabšega položaja obrambe. Tozadevno pritožbeno sodišče opozarja, da izpoved B. B. še zdaleč ni edini obremenilni dokaz zoper obdolžena, saj je imelo prvostopenjsko sodišče za ugotovitev kaznivih dejanj na škodo tedaj mladoletnice utemeljeno podlago tudi v drugih dokazih.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206/4. ZBan-1 člen 350, 350a, 350a/3.
podrejene obveznice - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo - dopuščena revizija - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - izbris obveznic - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - načelo pravne varnosti - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - učinkovito sodno varstvo - enotna sodna praksa
Vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami so zapletena in pomembna, zato je (tudi) v javnem interesu, da se rešujejo. Načela ekonomičnosti in hitrosti postopka ter zahteve po sojenju v razumnem roku torej ni mogoče spregledati. Po drugi strani načelo pravne varnosti terja, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako in rešijo čim bolj enotno. V konkretnem primeru, ko se zakonodaja v zvezi s sodnim varstvom nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank šele sprejema, to terja preudarno in premišljeno obravnavanje problema. Najti je torej treba ustrezno ravnovesje med navedenimi interesi in zahtevami. Pomembno je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (december 2016) dalje, in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega sodnega varstva.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206/4. ZBan-1 člen 350, 350a, 350a/3.
podrejene obveznice - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo - dopuščena revizija - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Izpodbijani sklep ima podlago v ugotovitvi, da je bila v podobni zadevi, kot je obravnavana, dopuščena revizija glede vprašanja, ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Čeprav je to lahko pomembno tudi v obravnavani zadevi, pogoji za prekinitev postopka po prvi točki prvega odstavka 206. člena ZPP niso izpolnjeni. Vsebinsko je bilo o tem vprašanju v pravdi, na katero se sklicuje sodišče, že pravnomočno odločeno, presoja, ali neko vprašanje predstavlja predhodno vprašanje, pa je pravno vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče samo.
Po razveljavitvi ZPSVIKOB je novo urejanje pravnega položaja Banke Slovenije (ponovno) časovno odmaknjeno in nepredvidljivo. Časovno odmaknjeno je tudi odločanje Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 41/2022 (zadeva je bila Vrhovnemu sodišču predložena 13. 6. 2022), prav tako je negotovo, ali bo Vrhovno sodišče sploh odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih. Če bo presodilo, da glede na ugotovljena dejstva banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, bo potreba po odgovoru na prvo revizijsko vprašanje odpadla.
denarna terjatev do zapuščine - doplačilo storitev institucionalnega varstva
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po prejetih takšnih soglasij pravdnih strank odgovorih pravdnih strank izdalo izpodbijano sodbo, ne da bi pred tem razpisalo še zadnji narok za glavno obravnavo, ravnalo v skladu z 279. a členom ZPP.
Pravno zmotna pa so pritožbena zatrjevanja o pravni odločilnosti tega, kar je zapustnica mislila ob podaji izjave 2. 3. 2005. Sama enostranska izjava volje namreč ne more imeti pravno zavezujočih učinkov za drugo stranko.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/4, 233/5. ZPP člen 108.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - plačilo predujma - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - nepopolna vloga - procesna predpostavka - sklep o dopolnitvi - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - zakonski rok - brezplačna pravna pomoč
Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge. Sodišče mora sklep o dopolnitvi izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (četrti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tak sklep izdalo 10. 7. 2023 in pritožnici naložilo, da v roku 15 dni založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ali pa predloži odločbo, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma. Pritožničin predlog za oprostitev plačila predujma je torej sodišče štelo kot nepopoln, zato ne drži pritožbeni očitek, da ga ni obravnavalo, saj ji je s sklepom naložilo, na kakšen način ga je dolžna dopolniti oziroma odpraviti njegovo pomanjkljivost.
Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski (materialni) rok. Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati (za razliko od sodnih rokov). Zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da pritožnica še ni prejela odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965. ZT-1 člen 3. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - ravnanje prodajalca - padec v trgovini - spolzka tla v trgovini - hrana - čiščenje pohodne površine - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dolžna skrbnost - pričakovana ovira - dolžni nadzor - delovne naloge
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tla v trgovini zaradi koščka odvržene banane niso postala nevarna stvar v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V našem pravu je krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ) pravilo, objektivna, o kateri je moč govoriti takrat, ko stvar sama po sebi pomeni povečano nevarnost za nastanek škode, pa izjema. Te pa je treba razlagati zožujoče. Zato je v primeru, kadar stvar, ki ni nevarna sama po sebi (suha tla), postane pa nevarna zaradi določenih okoliščin, treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za obstoj teh okoliščin. Če je torej povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, to narave (subjektivne) odgovornosti ne spreminja.
Nepravilna je pritožbena teza, da so umazana (spolzka) tla v trgovini z živili za stranko povsem nepričakovan rizik. Pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijanemu stališču, da bi bila neživljenjska in prestroga zahteva, da bi moral toženkin zavarovanec v vsakem trenutku na celotni površini trgovine (800 m2) zagotavljati povsem čisto (nedrsečo) pohodno površino. Delavcem v trgovinskih centrih ni mogoče naložiti neprestanega nadzora nad ravnanji obiskovalcev trgovine. Časovna komponenta dogodka (ugotovitev, da košček banane ni bil na tleh dalj časa) je odločilna. Drugačna presoja bi pomenila izenačitev objektivne in krivdne odgovornosti.
Standardu zadostne skrbnosti ustreza tudi izkazano ravnanje prodajalk, ki so stranke opozarjale na prepoved uživanja hrane v trgovini. Pretirano in neživljenjsko pa bi bilo od trgovca z živili zahtevati, da bi prepoved uveljavljal v vsakem trenutku in na celotni površini trgovine.
Pritožnica grajano opustitev dolžnega nadzora nad konzumiranjem hrane v trgovini nepravilno utemeljuje z določbo četrtega odstavka 3. člena ZT-1. Določba ima namreč povsem drugačen domet. Določba, katere cilj je (bil) povečati konkurenčnost trgovca v smislu zadovoljevanja potreb in želja potrošnikov tudi v smeri dodatne ponudbe, razmejuje trgovinsko od gostinske dejavnosti. Trgovec lahko dodatno obdela hrano, tako da je primerna za uživanje, ne sme pa potrošniku ponuditi možnosti uživanja hrane in pijače v prodajalni ali pred njo. S prepovedjo nudenja živilskih izdelkov, ki so običajni za gostinsko ponudbo (v smislu strežbe in konzumacije), določba poudarja enega glavnih ločevalnih elementov med opravljanjem trgovinske in gostinske dejavnosti.
V sklepu o predlogu za začasno odredbo mora sodišče navesti zadostne dejanske razloge, ki utemeljujejo odločitev o (ne)utemeljenosti predloga. Gre za takšne razloge, da pritožbenemu sodišču omogočajo opraviti pritožbeni preizkus izpodbijanega sklepa.
ZST-1 člen 16, 19, 20, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
obveznost plačila sodne takse - več tožečih strank - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - odmera sodne takse - določitev vrednosti spora - seštevanje vrednosti spornega predmeta - neplačilo sodne takse - taksa za umik vloge - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Drugo in tretje tožnica nimata pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, da je prva tožnica dolžna plačati sporno sodno takso. Plačilni nalog za plačilo te takse je bil namreč izdan izključno prvi tožnici.
podrejene obveznice - imetnik podrejenih obveznic - imetnik kvalificiranih pravic - odškodninska odgovornost bank - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - odločitev o reviziji
V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje). V obravnavani zadevi pa ne gre za tako situacijo. Postopka ni dopustno prekiniti za primer, če se bo (glede na odločitev Vrhovnega sodišče RS) izkazalo, da zastavljeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje (za katerega se je sodišče v naprej odločilo, da ga ne bo reševalo, ker bo treba počakati na odločitev o tožbenih zahtevkih za povrnitev škode zoper Banko Slovenije). Določb ZPP, ki so jasne, sodišče ne more poljubno interpretirati tudi v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti, sklicujoč se na izjemne okoliščine primera. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti tudi ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva oziroma zahteva.