BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00071494
ZPP člen 13, 205, 206, 206/1, 206/1-1, 206/4. ZBan-1 člen 261e, 350, 350a.
odškodninska odgovornost bank - podrejene obveznice - izbris obveznic - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - zakonitost odločbe - predhodno vprašanje - sklep o dopustitvi revizije - prekinitev pravdnega postopka - razlogi za prekinitev postopka - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - učinkovito sodno varstvo - nadaljevanje postopka
Pritožnica opozarja na svoj interes, da se o zadevi odloči v razumnem roku. Vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami so zapletena in pomembna, zato je (tudi) v javnem interesu, da se rešujejo. Načela ekonomičnosti in hitrosti postopka ter zahteve po sojenju v razumnem roku torej ni mogoče spregledati. Po drugi strani načelo pravne varnosti terja, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako in rešijo čim bolj enotno. V konkretnem primeru, ko se zakonodaja v zvezi s sodnim varstvom nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank šele sprejema, to terja preudarno in premišljeno obravnavanje problema. Najti je torej treba ustrezno ravnovesje med navedenimi interesi in zahtevami.
Pomembno je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (december 2016) dalje, in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega oziroma ustavno skladnega sodnega varstva. Postopki zoper Banko Slovenije so bili na podlagi odločbe Ustavnega sodišča z dne 19. 10. 2016, ter ponovno na podlagi odločbe z dne 5. 3. 2020, prekinjeni. Nov zakon, ki bo urejal odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, še ni bil sprejet, zato je negotovo, kakšna bo bodoča ureditev povračila škode oškodovancem. Pritožbeno sodišče je zato pri tehtanju procesnih položajev oziroma interesov (interesa pravne varnosti na eni strani in interesa sojenja v razumnem roku na drugi strani) upoštevalo, da je po razveljavitvi ZPSVIKOB sodno varstvo zoper Banko Slovenije (ponovno) časovno odmaknjeno v nepredvidljivo (in relativno daljno) prihodnost.
Pritožnica utemeljeno opozarja, da ji bo v primeru nadaljnje prekinitve postopka (še bolj) oteženo dokazovanje dejstev, povezanih z izpolnitvijo pojasnilne dolžnosti (tožba, vložena leta 2016, se nanaša na javno ponudbo za vpis obveznic iz leta 2010).
gospodarski spor majhne vrednosti - pavšalen ugovor zoper sklep o izvršbi - domneva priznanja dejstev - nedovoljene pritožbene novote
Toženka je v tem postopku vložila ugovor zoper sklep o izvršbi, v katerem je navedla le, da račun z navedeno oznako ne obstaja, da ne obstaja naročilo za opravljeno storitev in da storitev ni bila nikoli opravljena. V dopolnitvi tožbe je tožnica celovito pojasnila in konkretizirala vsa pravno relevantna dejstva v zvezi s temeljem in višino iztoževane terjatve, za svoje trditve pa je tudi predlagala dokaze, vendar toženka na to vlogo ni odgovorila. Ker so bile toženkine prejšnje ugovorne navedbe pavšalne in nekonkretizirane ter so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se dejstva, s katerimi tožnica utemeljuje tožbeni zahtevek, štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člen ZPP).
nedokončana etažna lastnina - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - posebni skupni del večstanovanjske stavbe - splošni skupni del - dokazna pravila - domneve v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje - skupni prostor v večstanovanjski stavbi - pravna kvalifikacija
Predlagateljica s predloženimi listinami ni izkazala pravnega naslova za omenjena prostora. V dokaznem postopku je bilo s stopnjo verjetnosti ugotovljeno, da sta nastala naknadno, po nezakoniti rekonstrukciji stanovanja, ki ga je z dednim dogovorom v letu 1999 v posest dobil njen pravni prednik. Prostora tako nista bila del ateljeja, za katerega je sodišče predlagateljičin pravni naslov (vključno z odločbo Ministrstva za kulturo iz leta 1995) pravilno upoštevalo, temveč se nahajata na prej skupnem pokritem dvorišču, ki je povezovalo glavno in stransko dvorišče in so ga lahko uporabljali vsi najemniki oz. lastniki.
Ker sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine odloča na podlagi dokaznih pravil in domnev, izjema je zgolj, če med udeleženci ni spora ali če je drugače izkazano s pravnomočno sodbo, je pravilna tudi odločitev, da predlagateljica ni izkazala pogojev za priposestvovanje. To je v skladu z 20. členom ZVEtL-1 mogoče upoštevati le, če predlagatelj izkaže vsaj deset let trajajočo lastniško posest na posameznem delu stavbe, pri čemer je posest lastniška, če temelji na pravnem naslovu. Predlagateljica glede na navedeno v tem postopku ne more uspeti z relativizacijo te domneve, temveč bo imela možnost, da po končanem postopku svojo pravico na posameznem delu uveljavlja v pravdi.
OZ člen 59, 59/2, 462, 792, 792/2, 801, 801/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
prodajna pogodba - prevzem in kontrola blaga - izpolnitev pogodbene obveznosti - COVID-19 - zaščitna oprema - postavitev izvedenca - predpravdno izvedensko mnenje - pravica do izvajanja dokazov v svojo korist
Noben izmed obeh laboratorijev, na katerih rezultate se je sklicevala tožena stranka in tudi sodišče prve stopnje, ni bil postavljen v obravnavanem postopku, temveč gre za strokovni mnenji, pridobljeni pred pravdo. Tovrstna strokovna mnenja imajo po ustaljeni sodni praksi položaj strokovno argumentiranega dela strankinih navedb. To pomeni, da ima nasprotna stranka pravico izpodbijati ugotovitve predpravdnega izvida s pomočjo v postopku postavljenega izvedenca; nasprotno, zavrnitev takega dokaznega predloga z argumentom, da se je sodišče o nasprotnem dejstvu že prepričalo na podlagi predpravdnih strokovnih mnenj, pomeni kršitev strankine pravice do izvajanja dokazov v svojo korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00072612
OZ člen 937, 937/1, 937/2, 946, 946/1.
zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalnine - zavarovalno kritje - čas nastanka škode - plačilo premije ob sklenitvi pogodbe - posledice, če premija ni plačana - plačilo računa - začetek učinkovanja zavarovanja - pogodbena svoboda strank
Med strankama zavarovalne pogodbe je bilo dogovorjeno, da se prvi obrok plača ob sklenitvi pogodbe, pri čemer je bil kot dan plačila zaradi plačila po fakturi določen kasnejši datum plačila, dogovorjeno pa je bilo tudi, da bo zavarovalno kritje nastopilo šele po plačilu tega prvega obroka.
Prvi odstavek 946. člena OZ namreč določa pogodbeno svobodo pri določanju začetka učinkovanja zavarovalne pogodbe, pri čemer bi bilo pretirano od zavarovalnice pričakovati, da bo nudila zavarovalno kritje, čeprav zavarovalec ne bo pravočasno plačal niti prvega obroka premije. Ne gre za oženje pravic zavarovalca, ko se začetek teka zavarovalnega kritja veže na plačilo vsaj prvega obroka premije.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16/1, 16/1-4.
sklep o stroških izvršitelja - potrebni stroški za izvršbo - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine) - prostovoljno plačilo
Izjemoma je lahko utemeljen strošek prevzema gotovine, če ne gre za uresničevanje morebitnega dogovora o obročnem plačilu z izvršiteljem z učinkom odlaganja izvršbe zunaj zakonskih možnosti, in dolžnik izrecno vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju.
primeren dokaz - primernost dokaza - dokaz z zaslišanjem - ustni dogovor - podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustna pogodba - trditveno in dokazno breme - konkretizacija trditev - ugovor pobota - pobotna terjatev - zastarana terjatev - pobot z zastarano terjatvijo - začetek teka zastaralnega roka - izstavitev računa
Dokaz z zaslišanjem udeležencev ustnega dogovora je povsem (pogosto celo edini) primeren dokaz za dokazovanje soglasja volj pri ustnem dogovoru.
Pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu zahteva aktivno angažiranje strank tudi v smeri (vsebinskega) izjavljanja o trditvah in dokazih nasprotne stranke in ne zgolj njihovega ocenjevanja ter jasno predstavitev spornega razmerja iz nasprotne plati. V postopku na prvi stopnji bi se trditve in dokazi tožeče stranke lahko izkazale za pomanjkljive in nezadostne le, če bi jih tožena stranka uspela izpodbiti oz. zasejati dvom vanje z ustreznimi nasprotnimi trditvami in dokazi, česar pa ni storila.
Pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja pobotnih terjatev je nerelevantno, ali je tožena stranka uveljavljala procesni ali izvenpravdni pobot. Stranka zaradi načina, na katerega je uveljavljala pobot, ne more biti v drugačnem materialnopravnem položaju. Za ugotovitev, ali so se stekli pogoji za pobot, je tudi nepomembno, kdaj je dana pobotna izjava, oz. uveljavljen pobotni ugovor.
Zastaranje terjatve ne pomeni njenega neobstoja, saj terjatev kljub zastaranju obstaja še naprej, z zastaranjem nastopi le njena neizterljivost. Zato ni nikakršne ovire, da se v sodbenem izreku o procesnem pobotnem ugovoru lahko ugotovi obstoj tudi zastarane terjatve in opravi pobot.
Datum izstavitve računa je nerelevantnega pomena za ugotovitev začetka teka zastaralnega roka. Zastaranje namreč začne teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni z zakonom določeno kaj drugega.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00070276
DZ člen 161. ZNP-1 člen 102, 102/3. ZIZ člen 226, 227.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - dokaz s sodnim izvedencem - lastno strokovno znanje sodišča - stiska otroka - ureditev stikov med starši in otrokom - izdaja začasne odredbe v družinskopravni zadevi - sprememba sodne poravnave s strani sodišča - začetek postopka po uradni dolžnosti - sprememba izvajanja stikov - največja korist otroka - bistveni vpliv na razvoj otroka - natančnost določitve stikov - denarna kazen - namen denarne kazni - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku)
Določeni stiki niso bili dovolj določni in so bile podrobnosti preveč prepuščene udeležencema, onemogočena pa je bila tudi izvršljivost sklepa. S spremembo izpodbijanega sklepa je ta pomanjkljivost odpravljena.
Sodišče lahko postopek za odločanje o varstvu in vzgoji otroka, preživljanju otroka in otrokovih stikih začne tudi po uradni dolžnosti.
Denarna kazen mora biti dovolj visoka, da doseže namen, za katerega je bila izrečena, pri čemer iz novejših odločb v bazi sodne prakse, ki se nanašajo na denarno kazen v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki, izhaja, da sodišča izrekajo denarne kazni od 300 EUR dalje.
ZIZ člen 38, 38/5. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 38a, 38a/1, 38a/2, 73. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 1, 1/4.
izračun stroški postopka po obračunu izvršitelja - pristojnost pomočnika izvršitelja za opravo izvršilnih dejanj - neizveden rubež - povrnitev stroškov izvršitelja - sklep o stroških izvršitelja
Pritožba utemeljeno opozarja, da je dejansko stanje v obravnavani zadevi drugačno, kot je bilo dejansko stanje v zadevi I Ip 180/2022. Iz poročila izvršitelja namreč izhaja, da v obravnavni zadevi rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil izveden. Zaradi odsotnosti dolžnika pa tudi uporaba določbe 73. člena Pravilnika o izvršiteljevem pozivu dolžniku oziroma drugim navzočim osebam pred opravo rubeža ni mogla priti v poštev. V takem primeru, ko že pojmovno ni bilo mogoče dolžnika pozvati k prostovoljnemu plačilu terjatve in ko rubež zaradi odsotnosti dolžnika ni bil opravljen, izvršitelju ni mogoče odreči plačila za delo in povrnitev stroškov, ki so nastali z neizvedenim rubežem, četudi je v takem primeru na kraj rubeža odšel pomočnik izvršitelja in ne izvršitelj sam. Povrnitev stroškov takšnega neizvedenega rubeža, ki jih je izvršitelj upniku obračunal z obračunom za delo in stroške izvršitelja, pa lahko nato upnik zahteva od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ).
denarna terjatev do zapuščine - doplačilo storitev institucionalnega varstva
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je po prejetih takšnih soglasij pravdnih strank odgovorih pravdnih strank izdalo izpodbijano sodbo, ne da bi pred tem razpisalo še zadnji narok za glavno obravnavo, ravnalo v skladu z 279. a členom ZPP.
Pravno zmotna pa so pritožbena zatrjevanja o pravni odločilnosti tega, kar je zapustnica mislila ob podaji izjave 2. 3. 2005. Sama enostranska izjava volje namreč ne more imeti pravno zavezujočih učinkov za drugo stranko.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206/4. ZBan-1 člen 350, 350a, 350a/3.
podrejene obveznice - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo - dopuščena revizija - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - izbris obveznic - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - načelo pravne varnosti - kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - učinkovito sodno varstvo - enotna sodna praksa
Vprašanja v zvezi s podrejenimi obveznicami so zapletena in pomembna, zato je (tudi) v javnem interesu, da se rešujejo. Načela ekonomičnosti in hitrosti postopka ter zahteve po sojenju v razumnem roku torej ni mogoče spregledati. Po drugi strani načelo pravne varnosti terja, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako in rešijo čim bolj enotno. V konkretnem primeru, ko se zakonodaja v zvezi s sodnim varstvom nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank šele sprejema, to terja preudarno in premišljeno obravnavanje problema. Najti je torej treba ustrezno ravnovesje med navedenimi interesi in zahtevami. Pomembno je, da v zvezi z učinki spornega izrednega ukrepa prenehanja kvalificiranih obveznosti banke tožeča stranka vse od vložitve tožbe (december 2016) dalje, in tudi trenutno, zoper Banko Slovenije nima na voljo učinkovitega sodnega varstva.
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 206/4. ZBan-1 člen 350, 350a, 350a/3.
podrejene obveznice - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo - dopuščena revizija - vložena revizija kot razlog za prekinitev postopka - izbris obveznic - odškodninska odgovornost bank - Banka Slovenije - vprašanje, pomembno za razvoj prava prek sodne prakse - načelo pravne varnosti - pravica do sojenja v razumnem roku
Izpodbijani sklep ima podlago v ugotovitvi, da je bila v podobni zadevi, kot je obravnavana, dopuščena revizija glede vprašanja, ali je pravilno stališče nižjih sodišč v izpodbijanih odločbah, da presoja zakonitosti in ustavnosti odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih ni predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke. Čeprav je to lahko pomembno tudi v obravnavani zadevi, pogoji za prekinitev postopka po prvi točki prvega odstavka 206. člena ZPP niso izpolnjeni. Vsebinsko je bilo o tem vprašanju v pravdi, na katero se sklicuje sodišče, že pravnomočno odločeno, presoja, ali neko vprašanje predstavlja predhodno vprašanje, pa je pravno vprašanje, ki ga mora rešiti sodišče samo.
Po razveljavitvi ZPSVIKOB je novo urejanje pravnega položaja Banke Slovenije (ponovno) časovno odmaknjeno in nepredvidljivo. Časovno odmaknjeno je tudi odločanje Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 41/2022 (zadeva je bila Vrhovnemu sodišču predložena 13. 6. 2022), prav tako je negotovo, ali bo Vrhovno sodišče sploh odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih. Če bo presodilo, da glede na ugotovljena dejstva banka ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti, bo potreba po odgovoru na prvo revizijsko vprašanje odpadla.
spor majhne vrednosti - odgovornost za stvarne napake - pritožbeni razlogi - obrazložitev pritožbe - trditve in dokazi
Pritožbeni razlog je naveden, če so navedeni razmisleki, zaradi katerih naj bi bila izpodbijana odločitev nepravilna. Pritožnik mora navesti še dejstva in dokaze v podporo svojih razmislekov. Zgolj povsem splošno sklicevanje na vsebino sklepa Ustavnega sodišča U- I- 85/16-15 z dne 14. 7. 2016 temu kriteriju ne zadosti. Pritožnica namreč v odločbi izraženih stališč glede ustavnega načela prepovedi zlorabe pravic ni aplicirala na ta pravdni postopek, zato višje sodišče na te pritožbene trditve ne more odgovoriti.
ZST-1 člen 16, 19, 20, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1111, 1112. ZPP člen 343, 343/1, 343/4.
obveznost plačila sodne takse - več tožečih strank - pravni interes za pritožbo - pomanjkanje pravnega interesa - nedovoljena pritožba - odmera sodne takse - določitev vrednosti spora - seštevanje vrednosti spornega predmeta - neplačilo sodne takse - taksa za umik vloge - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog
Drugo in tretje tožnica nimata pravnega interesa za izpodbijanje odločitve, da je prva tožnica dolžna plačati sporno sodno takso. Plačilni nalog za plačilo te takse je bil namreč izdan izključno prvi tožnici.
pripor - zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - izmikanje - sorazmernost - kršitev temeljnih pravic delavcev
V primeru odreditve pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP ne gre za tehtanje med samim kaznivim dejanjem in posegom v osebno svobodo obdolženca, saj drži, da ZKP ne omejuje pripora po drugem odstavku 307. člena le na postopke, ki se zoper obdolžence vodijo zaradi hudih kaznivih dejanj. Pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP varuje interes oziroma dolžnost države, da se izpelje zakonit kazenski postopek, in je po presoji zakonodajalca poseg v osebno svobodo posameznika upravičen tudi zaradi zaščite takega interesa.
prodaja nepremičnin - solastniški delež na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na originaren način - izločitvena pravica na nepremičnini - uveljavljanje izločitvene pravice - likvidacijska vrednost nepremičnin - ocenjena tržna vrednost nepremičnine - izklicna cena - izklicna ali izhodiščna cena - prodaja na javni dražbi - javna dražba z zviševanjem izklicne cene - sklep o prodaji premoženja stečajnega dolžnika
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se prodaja opravi na podlagi javne dražbe z zviševanjem izklicne cene, ki se je določi v višini ocenjene tržne vrednosti prodajanega deleža.
ZFPPIPP člen 103, 103/1, 103/4, 104, 104/2, 233, 233/7, 233/8, 378, 378/1, 378/5. Pravilnik o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2008) člen 7, 7/4.
nagrada upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila
Ob upoštevanju posebnosti postopka osebnega stečaja daje smiselna uporaba pravil o predujmu podlago za sklep, da mora znesek plačil po osmem odstavku v zvezi s sedmim odstavkom 233. člena ZFPPIPP vključevati tudi nadomestilo upravitelju za izvajanje dodatnih nalog v postopku odpusta obveznosti. To pomeni, da se nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog in pristojnosti upravitelja v postopku odpusta obveznosti izplača pred vračilom založenega predujma v dobro proračuna sodišča.
ZFPPIPP člen 233, 233/3, 233/4, 233/5. ZPP člen 108.
stečaj zapuščine - postopek stečaja zapuščine - plačilo predujma - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - nepopolna vloga - procesna predpostavka - sklep o dopolnitvi - rok za dopolnitev nepopolnega predloga - zakonski rok - brezplačna pravna pomoč
Predlog, ob vložitvi katerega predujem ni založen, ima značaj nepopolne vloge. Sodišče mora sklep o dopolnitvi izdati v osmih dneh po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka (četrti odstavek 233. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je tak sklep izdalo 10. 7. 2023 in pritožnici naložilo, da v roku 15 dni založi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ali pa predloži odločbo, s katero ji je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma. Pritožničin predlog za oprostitev plačila predujma je torej sodišče štelo kot nepopoln, zato ne drži pritožbeni očitek, da ga ni obravnavalo, saj ji je s sklepom naložilo, na kakšen način ga je dolžna dopolniti oziroma odpraviti njegovo pomanjkljivost.
Glede na dikcijo tretjega odstavka 233. člena ZFPPIPP v primeru roka za plačilo začetnega predujma ne gre za sodni rok, pač pa za zakonski (materialni) rok. Zakonsko določenih rokov se v nobenem primeru ne more podaljšati (za razliko od sodnih rokov). Zato v pritožbi zatrjevano dejstvo, da pritožnica še ni prejela odločbe o brezplačni pravni pomoči, ne vpliva na pravilnost odločitve.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 965. ZT-1 člen 3. ZPP člen 8.
krivdna odškodninska odgovornost - ravnanje prodajalca - padec v trgovini - spolzka tla v trgovini - hrana - čiščenje pohodne površine - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dolžna skrbnost - pričakovana ovira - dolžni nadzor - delovne naloge
Pravilna je materialnopravna presoja sodišča prve stopnje, da tla v trgovini zaradi koščka odvržene banane niso postala nevarna stvar v smislu drugega odstavka 131. člena OZ. V našem pravu je krivdna odgovornost (prvi odstavek 131. člena OZ) pravilo, objektivna, o kateri je moč govoriti takrat, ko stvar sama po sebi pomeni povečano nevarnost za nastanek škode, pa izjema. Te pa je treba razlagati zožujoče. Zato je v primeru, kadar stvar, ki ni nevarna sama po sebi (suha tla), postane pa nevarna zaradi določenih okoliščin, treba ugotoviti, ali je podana krivdna odgovornost za obstoj teh okoliščin. Če je torej povečana nevarnost sicer nenevarne stvari posledica nedopustnega ravnanja odgovorne osebe, to narave (subjektivne) odgovornosti ne spreminja.
Nepravilna je pritožbena teza, da so umazana (spolzka) tla v trgovini z živili za stranko povsem nepričakovan rizik. Pritožbeno sodišče pritrjuje izpodbijanemu stališču, da bi bila neživljenjska in prestroga zahteva, da bi moral toženkin zavarovanec v vsakem trenutku na celotni površini trgovine (800 m2) zagotavljati povsem čisto (nedrsečo) pohodno površino. Delavcem v trgovinskih centrih ni mogoče naložiti neprestanega nadzora nad ravnanji obiskovalcev trgovine. Časovna komponenta dogodka (ugotovitev, da košček banane ni bil na tleh dalj časa) je odločilna. Drugačna presoja bi pomenila izenačitev objektivne in krivdne odgovornosti.
Standardu zadostne skrbnosti ustreza tudi izkazano ravnanje prodajalk, ki so stranke opozarjale na prepoved uživanja hrane v trgovini. Pretirano in neživljenjsko pa bi bilo od trgovca z živili zahtevati, da bi prepoved uveljavljal v vsakem trenutku in na celotni površini trgovine.
Pritožnica grajano opustitev dolžnega nadzora nad konzumiranjem hrane v trgovini nepravilno utemeljuje z določbo četrtega odstavka 3. člena ZT-1. Določba ima namreč povsem drugačen domet. Določba, katere cilj je (bil) povečati konkurenčnost trgovca v smislu zadovoljevanja potreb in želja potrošnikov tudi v smeri dodatne ponudbe, razmejuje trgovinsko od gostinske dejavnosti. Trgovec lahko dodatno obdela hrano, tako da je primerna za uživanje, ne sme pa potrošniku ponuditi možnosti uživanja hrane in pijače v prodajalni ali pred njo. S prepovedjo nudenja živilskih izdelkov, ki so običajni za gostinsko ponudbo (v smislu strežbe in konzumacije), določba poudarja enega glavnih ločevalnih elementov med opravljanjem trgovinske in gostinske dejavnosti.