ZPP (1977) člen 154, 166, 166/1, 154, 166, 166/1. ZOR člen 174, 200, 174, 200.
objektivna odškodninska odgovornost
Delodajalec objektivno odgovarja za škodo, ki jo utrpi delavec pri delu zaradi zdrsa in padca, saj se šteje, da gre za delo s povečano nevarnostjo, če ob delovni mizi obstaja nevarnost zdrsa zaradi ostankov barve, lepil in vode.
Čeprav je bilo med pravdnima strankama dogovorjeno, da kupec na določen dan v mesecu sporoča prodajalcu, katero blago, ki ga ima dotlej samo na skladiščenju, odkupuje, je cena blaga določena že z dobavnico, ki jo je kupec podpisal ob prevzemu blaga na skladiščenje.
nujni delež - nujni delež - prikrajšanje - vrednost zapuščine - vrnitev darila
ZD ima posebne določbe o nujnem deležu, načinu njegovega izračuna in pravicah nujnega dediča, katerega pravica do nujnega deleža je prizadeta. Preden lahko sodišče odloči o vrnitvi daril pa mora izračunati nujni delež. Pravila za to določa 28.čl. ZD, ki je prisilne narave. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da sodišče nujnega deleža ni izračunavalo, ker je zapuščinski postopek še v teku in je to stvar zapuščinskega sodišča, bi bila pravilna, če bi bilo sporno le vprašanje, kaj sodi v zapuščino in kaj ne. Če pa nujni dedič v pravdnem postopku zahteva poleg tega še vrnitev darila v zapuščino pred ugotovitvijo razpoložljivega in rezerviranega dela zapuščine, je treba v tem pravdnem postopku najprej (kot predhodno vprašanje) ugotoviti, ali je bil nujni delež prikrajšan in za koliko - le v obsegu prikrajšanja je lahko tožbeni zahtevek utemeljen (1. odst. 34. čl. ZD). Pravdno sodišče bo moralo ugotoviti obračunsko vrednost zapuščine. To je le računska operacija in sama po sebi nima za posledico vrnitve daril, temveč bo na ta način le izračunalo velikost razpoložljivega dela zapuščine ter nato velikost nujnega deleža tožnika in ali je ta njegov delež prikrajšan, pri čemer pa bo moralo pri tem izračunu upoštevati tudi vrstni red pri poseganju v premoženje, ki je bilo last zapustnika, torej upoštevati 35. čl. ZD, saj način uveljavljanja nujnega deleža (z vrnitvijo daril) ne more vplivati niti na ugotovitev njegove velikosti niti na način prikrajšanja (z oporočnimi razpolaganji in/ali z darili) niti na velikost prikrajšanja nujnega deleža.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - neutemeljen ugovor
Izterjevani višini glavnice zaradi napačnega obračuna obresti, bi morala drugodolžnica ugovarjati že v roku 8 dni po prejemu sklepa o izvršbi. Ker tega ni storila je sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki ga je drugodolžnica prejela 16.04.1998, dne 25.04.1998 postal pravnomočen.
ZIZ dopušča ugovor po izteku roka le takrat, kadar ugovor temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev, in je (dejstvo) nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oz. v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku iz katerega izvira izvršilni naslov. Sklep o izvršbi z dne 21.10.1997, ki predstavlja izvršilni naslov, je bil drugodolžnici, kot je bilo že zapisano, vročen 16.04.1998. Takrat je stekel tudi rok za ugovor, v katerem bi drugodolžnica lahko navedla tako dejstvo, da je dolg delno poravnala s plačilom dne 28.05.1997, kot tudi dejstvo, da je bil preostanek dolga poplačan z blagom, ki ga je upnik odpeljal 22.01.1998.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je svojo obveznost v znesku 409.271,60 SIT poravnal s kompenzacijo dne 04.11.1999. Zatrjevano dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do delne zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, je dolžnik podkrepil tudi z dokazom. Zato je ugovor obrazložen.
Pritožbi priložena Pogodba o odstopu terjatev - cesija z dne 11.03.1994 kaže le na to, da je dolžnik pridobil terjatev do družbe X d.o.o.. Sama po sebi predložena pogodba ne dokazuje prenehanja upnikove terjatve. Dokazila o pobotu, na podlagi cesijske pogodbe pridobljene terjatve s terjatvijo, ki jo v tem izvršilnem postopku izterjuje upnik oz. dokazila o zatrjevani kompenzaciji, pa dolžnik ni predložil. Zato uveljavljani ugovorni razlog iz 8. točke 50. člena ZIP ni podan, saj dolžnik v ugovoru zatrjevanega dejstva ni dokazal.
Obdolženec je s predložitvijo fotografij svojega sorodnika - begunca, na upravni enoti dosegel, da so mu na ime njegovega sina izdali potni list s fotografijo tuje osebe (begunca), s čimer je storil kaznivo dejanje overitve lažne vsebine po čl. 258/I KZ. Kaznivo dejanje je sicer res storil zato, da bi svojemu sorodniku omogočil lažji odhod v ZDA, vendar s strani sodišča prve stopnje ugotovljeni človekoljubni in humanitarni nameni ne morejo odtehtati visoke stopnje ogrožanja zavarovane dobrine - potne listine kot javne listine. Sodišče prve stopnje je zato neutemeljeno uporabilo institut neznatne družbene nevarnosti (čl. 14 KZ), zaradi česar je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi državne tožilke in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca spoznalo za krivega očitanega kaznivega dejanja in mu izreklo denarno kazen.
ZIZ člen 133, 133/1, 134, 134/1, 133, 133/1, 134, 134/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - odgovornost za opuščeno odtegnitev
Iz izreka sklepa izhaja, da je dolžnikov dolžnik dolžan upniku poravnati zneske, ki jih ni odtegnil, istočasno pa, da je dolžan plačati celotno upnikovo terjatev po sklepu o izvršbi z dne 15.6.1995. Po 1. odst. 134. člena, v zvezi s 1. odst. 133. člena ZIZ je dolžnikov dolžnik dolžan upniku povrniti le tiste zneske, ki bi jih moral odtegniti po prejemu sklepa o izvršbi. Kolikšen znesek je to, pa v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo.
Odškodninska odgovornost železniškega prevoznika za nematerialno škodo potnika po Zakonu o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (Ur. l. SFRJ 2/74) in Zakon o spremembah in dopolnitvah le-tega (Ur. l. SFRJ 17/90) je objektivna. Šteje se, da je vzrok škode v vožnji z vlakom, če je le-ta nastala med vožnjo ter pri vstopanju v vlak in izstopanju z njega.
Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožena stranka denar prejela tekom medsebojnih pogajanj kot predujem, torej upravičeno. Vendar pa pritožnik utemeljeno opozarja, da je tožena stranka najkasneje z dnem, ko je s tretjim sklenila pogodbo za poslovni prostor glede katerega se je pogajala s tožencem, postala neupravičeni ter slaboverni pridobitelj in je v skladu z določbo 214. člena ZOR od takrat dalje dolžna plačati zamudne obresti.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
Upoštevaje višino tožnikovega tožbenega zahtevka ter dejstvo, da toženka sicer zatrjuje skromne premoženjske razmere v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks in dolžnost preživljanja dveh mladoletnih otrok, vsekakor ni prepričljiva utemeljitev odločitve prvostopnega sodišča, da bi eventuelno dosojeno tožnikovo terjatev toženka lahko poplačala iz družinske pokojnine.
ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 343/3, 365, 365-1, 343/3, 365, 365-1.
pritožba dolžnika - izpodbijane odločbe
Dolžnica je z vložitvijo ugovora dosegla, da je prvostopenjsko sodišče sklep o izvršbi, v delu s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavilo. Z ugovorom je dolžnica dosegla največ kar je mogoče po zakonu zato za vložitev pritožbe zoper sklep nima nikakršne pravovarstvene potrebe. Interes za izpodbijanje odločbe je predpostavka vsake pritožbe.
ZPPSL člen 36, 36/3, 36, 36/3. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
začetek postopka prisilne poravnave - zaznamba sklepa o izvršbi
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je zemljiškoknjižno sodišče pri nepremičnini zaznamoval sklep o izvršbi. S to zaznambo je upnik pridobil za svojo terjatev poplačilno pravico. Poplačilna pravica je ločitvena pravica. Ker je upnik pridobil poplačilno pravico prej kot v roku dveh mesecev pred začetkom prisilne poravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za prekinitev izvršilnega postopka.