Tožeča stranka se v primeru umika tožbe razbremeni povrnitve pravdnih stroškov le, če dokaže, da je bila tožba umaknjena takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Dokazno breme glede navedenega dejstva je torej na tožnikovi in ne na toženčevi strani.
Vsaka stranka predhodno sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji (152. člen ZPP/99); tako mora tudi sodno takso za vlogo vedno plačati tisti, ki jo je vložil (prim. 1. odst. 3. člena ZST); v samem postopku pa lahko nato (v primeru uspeha) zahteva njeno povrnitev od nasprotne stranke.
Sodišče ima dovolj strokovnega znanja in izkušenj, da lahko samo brez izvedenca ugotovi obseg škode, ki jo trpi tožnik zaradi žalitve dobrega imena in časti.
Upnik pred začetkom izvršbe zaradi izterjave svoje terjatve ni dolžan dolžnika opominjati na njegovo obveznost, ki tudi sicer ne nastane z opominom niti z izdajo računa (ta je le potrditev dogovorjenega).
KZ člen 112, 112/6, 112, 112/6. ZKP člen 372, 372/3, 372, 372/3.
absolutno zastaranje kazenskega pregona
Če pride do absolutnega zastaranja kazenskega pregona med pritožbenim postopkom, izda sodišče 2. st. zavrnilno sodbo po uradni dolžnosti ne da bi sploh ugotovilo utemeljenost pritožbe.
Če sodišče 1. stopnje s pomočjo izvedenca sodnomedicinske stroke ugotovi obtoženčevo absolutno nesposobnost za varno vožnjo zaradi alkoholiziranosti, je podana vzročna zveza med alkoholiziranostjo kot kršitvijo cestno-prometnega predpisa in nastalo smrtno posledico v trčenju udeleženega pešca. Tak obdolženec stori očitano kaznivo dejanje samo z zavestno malomarnostjo.
Pogoji za postavitev pooblaščenca oškodovancu kot tožilcu morajo biti izpolnjeni kumulativno. Če eden ni izpolnjen (zagrožena kazen nad tri leta zapora), zahtevi za postavitev pooblaščenca ni mogoče ugoditi.
stvarna pristojnost - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek v gospodarskih sporih - sosporništvo
Odločitev o tem, katero sodišče je stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe pred pravdo, je odvisna od vprašanja, ali se bo v sporu, ki se bo začel po tožbi upnika odločalo po pravilih, ki veljajo v postopku v gospodarskih sporih. Kot dolžnik (toženec v bodočem pravdnem postopku) nastopa gospodarska družba, med upniki pa je subjekt iz 1. tč. 1. odst. 481.čl. ZPP le ena od oseb. Ker druge udeležene osebe na strani upnika (bodoče tožeče stranke) niso subjekti iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, je vprašanje, ali gre za gospodarski spor, odvisno od narave sosporništva upnikov (484. čl. ZZP). Upniki napovedujejo vložitev tožbe na ugotovitev, da je neveljavna kupoprodajna pogodba, ki so jo kot prodajalci sklenili s toženo stranko. Glede na sporni predmet so torej v pravni skupnosti in se njihove pravice in obeznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, torej so sosporniki iz 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, kar pomeni, da bodo kljub temu, da so v sporu poleg oseb iz 1. odst. 481.čl. ZPP udeležene še druge osebe, veljala pravila v postopku v gospodarskih sporih (484. čl. ZPP). To pa pomeni, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče po uvodoma omenjenem določilu 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. ZS.
Obtoženemu je bila izrečena pravična kazenska sankcija ob upoštevanju olajševalnih in obteževalnih okoliščin. Zato je bila zagovornikova pritožba neutemeljena in je sodišče druge stopnje to pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
ZTPDR člen 83, 83/2. ZOR člen 106, 163. ZMZP člen 20, 20-19.
delovno razmerje - spor z mednarodnim elementom - tujec - kraj opravljanja dela - pravo, ki ga je treba uporabiti
Za delovno razmerje je odločilno pravo kraja, kjer se delo opravlja. Slovenski predpisi se uporabljajo za vse delavce v vseh organizacijah in delodajalcih, ki delajo v Republiki Sloveniji, torej tako za delodajalce s sedežem v Sloveniji kot tudi za druge, ki imajo tu svoja predstavništva ipd., ali pa zgolj opravljajo določena dela. Za tožnika, ki je delal v v Sloveniji kot novinar tuje časopisne hiše, ki v Sloveniji ni imela svojega predstavništva, velja, da se uporablja pravo Republike Slovenije. Pravdni stranki pa bi lahko sami izbrali pravo, ki naj se uporablja (19. tč. 20. člena ZMZP).
ZST člen 13, 13/2, 13, 13/2. ZPP (1977) člen 109, 109/2, 109, 109/2.
neplačana taksa - nepopolna in nerazumljiva vloga
V skladu z določbo 2. odstavka 13. člena ZST mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov ter potrdilo o premoženjskem stanju. V primeru, ko stranka omenjenih potrdil ne predloži, mora sodišče z njenim predlogom ravnati smiselno kot z nepopolno vlogo in jo v skladu z določbo prvega odstavka 109. člena ZPP/77 pozvati naj svojo vlogo oz. predlog dopolni. Ker sodišče prve stopnje ni uporabilo citirane določbe ZPP/77; predlog tožnikov pa je zavrnilo predvsem zato, ker nista predložila potrebnih dokazov, je napravilo bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP/77.
Pri odločanju o pravočasnosti prijave terjatve v stečajnem postopku se upošteva rok, določen v ZPPSL, ne pa kakršnekoli drugi roki, ki jih eventuelno upnikom sporoči stečajni dolžnik.
izvršilni stroški - ugovor zoper sklep o izvršbi - potrebni stroški - utesnitev izvršbe - delno plačilo - delna ustavitev izvršbe - res iudicata - izvršilni predlog
Dolžnikovi ugovorni stroški so bili za izvršilni postopek potrebni (prim. 1. odst. 155. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), saj bi z opustitvijo ugovora sklep o izvršbi postal pravnomočen tudi glede dela terjatve, ki jo je dolžnik poravnal in bi upnik lahko prišel do dvakratnega poplačila. Pojasnilo o tem, za kolikšen znesek se izvršba (še) nadaljuje, ne sodi v izrek, temveč v obrazložitev, saj bi nasprotno pomenilo poseg v pravnomočno razsojeno stvar.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dejstva in dokazi, ki jih mora dolžnik navesti oziroma priložiti v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se morajo nanašati na samo terjatev. Zato s trditvijo, da je bil tak sklep o izvršbi izdan po ZIP namesto po ZIZ, ugovor še ni obrazložen.
S tem, ko sodišče uradnih spisovnih podatkov, ki jih ima pravico pregledati tudi stranka, ni še posebej navedlo v razlogih sklepa, ni zagrešilo kršitve postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
ZOR člen 210, 758, 210, 758. SZ člen 28, 29, 28, 29.
pogodba o upravljanju - upravnik - verzija
Tožeča stranka kot upravnik je na eni strani zagotavljala lastnikom stanovanj opravljanje storitev, na drugi strani pa tudi poravnavanje stroškov lastnikov oziroma plačilo storitev tretjim osebam, morda tudi s tem, da je sredstva lastnikov, ki so jih ti zbirali na določenem računu, zalagala za poravnavanje obveznosti neplačnikov. Res je, kot navaja pritožba, da bi bilo nelogično, da bi lastniki - plačniki nastopali proti lastniku - neplačniku, na obeh straneh pa bi jih zastopal upravnik. Če je upravnik stroške upravljanja in vzdrževanja hiše poravnal oziroma zagotovil sredstva za njihovo poravnanje, je upravičen tudi do njihove povrnitve oziroma do tega, da lastnik - neplačnik prevzame nase obveznosti, ki jih je zanj prevzel in že izvršil (plačal) upravnik (prim. 759. čl. ZOR).