stvarna pristojnost - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - postopek v gospodarskih sporih - sosporništvo
Odločitev o tem, katero sodišče je stvarno pristojno za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe pred pravdo, je odvisna od vprašanja, ali se bo v sporu, ki se bo začel po tožbi upnika odločalo po pravilih, ki veljajo v postopku v gospodarskih sporih. Kot dolžnik (toženec v bodočem pravdnem postopku) nastopa gospodarska družba, med upniki pa je subjekt iz 1. tč. 1. odst. 481.čl. ZPP le ena od oseb. Ker druge udeležene osebe na strani upnika (bodoče tožeče stranke) niso subjekti iz 1. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP, je vprašanje, ali gre za gospodarski spor, odvisno od narave sosporništva upnikov (484. čl. ZZP). Upniki napovedujejo vložitev tožbe na ugotovitev, da je neveljavna kupoprodajna pogodba, ki so jo kot prodajalci sklenili s toženo stranko. Glede na sporni predmet so torej v pravni skupnosti in se njihove pravice in obeznosti opirajo na isto dejansko in pravno podlago, torej so sosporniki iz 1. tč. 1. odst. 191. čl. ZPP, kar pomeni, da bodo kljub temu, da so v sporu poleg oseb iz 1. odst. 481.čl. ZPP udeležene še druge osebe, veljala pravila v postopku v gospodarskih sporih (484. čl. ZPP). To pa pomeni, da je za odločanje pristojno okrožno sodišče po uvodoma omenjenem določilu 5. tč. II. tč. 1. odst. 101. čl. ZS.
Ker tožena stranka ni privolila v delni umik tožbe, ki ga je tožeča stranka podala takoj po delni izpolnitvi zahtevka, je sama povzročila nastanek nadaljnjih pravdnih stroškov od tega dela zahtevka.
ZTPDR člen 83, 83/2. ZOR člen 106, 163. ZMZP člen 20, 20-19.
delovno razmerje - spor z mednarodnim elementom - tujec - kraj opravljanja dela - pravo, ki ga je treba uporabiti
Za delovno razmerje je odločilno pravo kraja, kjer se delo opravlja. Slovenski predpisi se uporabljajo za vse delavce v vseh organizacijah in delodajalcih, ki delajo v Republiki Sloveniji, torej tako za delodajalce s sedežem v Sloveniji kot tudi za druge, ki imajo tu svoja predstavništva ipd., ali pa zgolj opravljajo določena dela. Za tožnika, ki je delal v v Sloveniji kot novinar tuje časopisne hiše, ki v Sloveniji ni imela svojega predstavništva, velja, da se uporablja pravo Republike Slovenije. Pravdni stranki pa bi lahko sami izbrali pravo, ki naj se uporablja (19. tč. 20. člena ZMZP).
izvršba na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet
Iz izreka in tudi obrazložitve izpodbijanega sklepa je jasno razvidno, da je sodišče ustavilo samo izvršbo na sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet. Nobene ovire ni, da ne bi sodišče prve stopnje pristopilo k opravljanju premičninske izvršbe, kot je predlagal upnik.
S tem, ko sodišče uradnih spisovnih podatkov, ki jih ima pravico pregledati tudi stranka, ni še posebej navedlo v razlogih sklepa, ni zagrešilo kršitve postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Evropsko poročilo o prometni nesreči, ki sta ga sestavila udeleženca prometne nesreče, ne potrjuje trditev tožene stranke, da sta udeleženca prometne nesreče ugotovila njuno obojestransko krivdo za prometno nesrečo.
ZOR člen 210, 758, 210, 758. SZ člen 28, 29, 28, 29.
pogodba o upravljanju - upravnik - verzija
Tožeča stranka kot upravnik je na eni strani zagotavljala lastnikom stanovanj opravljanje storitev, na drugi strani pa tudi poravnavanje stroškov lastnikov oziroma plačilo storitev tretjim osebam, morda tudi s tem, da je sredstva lastnikov, ki so jih ti zbirali na določenem računu, zalagala za poravnavanje obveznosti neplačnikov. Res je, kot navaja pritožba, da bi bilo nelogično, da bi lastniki - plačniki nastopali proti lastniku - neplačniku, na obeh straneh pa bi jih zastopal upravnik. Če je upravnik stroške upravljanja in vzdrževanja hiše poravnal oziroma zagotovil sredstva za njihovo poravnanje, je upravičen tudi do njihove povrnitve oziroma do tega, da lastnik - neplačnik prevzame nase obveznosti, ki jih je zanj prevzel in že izvršil (plačal) upravnik (prim. 759. čl. ZOR).
Toženec v pritožbi z ničemer ne dokazuje neresničnosti vsebine povratnice, o njenem obstoju in vsebini pa bi se lahko prepričal z vpogledom v spis. Zgolj primerjava toženčevega podpisa na pooblastilu in v tej povezavi mnenje grafologa je zato nepotrebno, saj povratnice ni podpisal toženec, pač pa oseba, ki je na njej označena kot toženčeva žena.
Zoper sklep, izdan na prvi stopnji je praviloma dovoljena pritožba (1. odst. 9. čl. ZIZ), vloži pa jo lahko le oseba, ki ima zato pravni interes (3. odst. 343. čl. ZPP, v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pritožnica, ki živi sicer na istem naslovu kot dolžnica in ima enako ime, je očitno druga oseba kot dolžnica; da bi imela kakšen pravni interes za pritožbo, pa ne zatrjuje. Že zato je njena pritožba nedovoljena. Sicer pa je sklep o (delni) ustavitvi izvršilnega postopka sklep, zoper katerega tudi sam dolžnik praviloma nima pravnega interesa za pritožbo, saj je izdan v njegovo korist.
ZTPDR člen 70, 71. SKPG-90 člen 6, 21, 21/2, 21/3.
odškodninska odgovornost delavca
Odškodninska odgovornost delavca določajo 70. in 71. člen ZTPDR in 2. in 3. odstavek 21. člena SKPG-90, zato je nezakonita določba pogodbe o zaposlitvi, v kateri sta se delavec in delodajalec dogovorila, da je v primeru samovoljnega prenehanja delovnega razmerja delavec dolžan plačati pavšalno odškodnino v višini dvakratnega bruto zneska plače.
Glede na vsebino izpodbijanega sklepa je torej dolžnica pri izbiri pravno relevantnega ugovora omejena in bi lahko, teoretično gledano, uspešno uveljavljala le ugovor po 7. točki 55. člena ZIZ, v kolikor bi bila torej izvršba dovoljena na stvareh, ki so iz izvršbe izvzete oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena. Ker pa stvari, ki bodo predmet prisilne prodaje, v izpodbijanem sklepu niso naštete, zaenkrat odpade tudi ta ugovorni razlog.
ZST člen 13, 13/3, 13, 13/3. ZDR člen 89, 90, 89, 90.
prenehanje delovnega razmerja
Sodišče v individualnem delovnem sporu preizkuša v prvi vrsti le zakonitost izrečenega disciplinskega ukrepa in je pri tem vezano na dejanske očitke, ki so bili predmet disciplinskega postopka, ne pa na njihovo pravno kvalifikacijo.
S samovoljno uporabo telefona za svoje potrebe je tožnik uporabljal delovno sredstvo tožene stranke v svojo korist in se s tem na škodo tožene stranke okoristil najmanj za znesek povzročenih telefonskih stroškov, ki za toženo stranko pomenijo povzročeno škodo.
Vložitev predloga po obnovi postopka in tožba proti upniku nista taki pravni sredstvi, ki bi lahko preprečili izvršbo. Prisilno izterjana denarna terjatev oz. njena vrednost sama po sebi znatnejše škode, verjetno pretrpljene z izvršbo, v pomenu 1. odst. 71. čl. ZIZ, sploh ne more predstavljati.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obtoženec storil kaznivo dejanje. To je zaključilo predvsem tudi zaradi tega, ker so bile sledi, najdene na kraju dejanja, identične z značilnostmi športnih copat, zaseženih obtožencu.
Čeprav se je Okrajno sodišče v Črnomlju izreklo za krajevno nepristojno že po razpisu glavne obravnave, je po mnenju pritožbenega sodišča ugovor toženke vložen pravočasno, saj je le-ta prejela tožbo in s tem možnost ugovarjati krajevni pristojnosti šele po tem, ko je že bila razpisana glavna obravnava.
Upnik je v primeru že tekočega izvršilnega postopka upravičen predlagati dodatno ali drugo sredstvo izvršbe le na način iz 3. odst. 34. člena ZIZ. Za odločanje o takšnem predlogu upnika pa je pristojno sodišče, pred katerim teče izvršilni postopek.
Če je pritožba neutemeljena ter prvo sodišče tudi ne zagreši nobenih kršitev, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je potrebno izpodbijani sklep potrditi.