ZPIZVZ člen 1, 2, 2/4, 2/5. ZPIZ člen 171, 171/1. ZS člen 109, 109/1.
bivši vojaški zavarovanec – pokojnina – prenehanje zavarovanja – aktivna vojaška služba
Ker tožniku dne 18. 10. 1991 ni prenehalo zavarovanje pri bivšem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev, temveč je z zaposlitvijo pri takrat že tuji vojski ostal v zavarovanju v tuji državi, dokler se ni v letu 1993 predčasno starostno upokojil pri tujem nosilcu zavarovanja vojaških zavarovancev, ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine po 4. odstavku 2. člena ZPIZVZ, saj ni izpolnjen pogoj prenehanja zavarovanja. Ker tožnik nazadnje ni bil zavarovan pri tožencu, temveč pri tujem nosilcu zavarovanja, kjer je tudi pridobil pravico do pokojnine, ne izpolnjuje niti pogojev za priznanje pravice do pokojnine po 5. odstavku 2. člena ZPIZVZ, kljub temu da se je v letu 2003 v Sloveniji zaposlil.
Začasne odredbe, izdane po predlogu tožnice, ni mogoče izvršiti, ker ne konkretizira premičnin toženih strank, s katerimi po začasni odredbi ne bi smeli razpolagati, zato njenemu predlogu za izdajo takšne začasne odredbe ni mogoče ugoditi.
stroški postopki – samostojni podjetnik – odgovornost za obveznosti
Na obveznost plačila pravdnih stroškov tožnika ne vpliva okoliščina, da je prenehal opravljati samostojno dejavnost in da se je upokojil ter prejema vdovsko pokojnino. S prenehanjem opravljanja dejavnosti samostojnega podjetnika oziroma izbrisom samostojnega podjetnika iz Poslovnega registra Slovenije ne prenehajo njegove nastale obveznosti, saj podjetnik kot fizična oseba še naprej odgovarja za vse svoje obveznosti (tudi iz naslova poslovanja s.p.) z vsem svojim premoženjem (7. člen ZGD-1).
obnova postopka – predlog – rok za vložitev predloga
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe) ni podan. Nepravilna vročitev odločbe (npr. zamudne sodbe) se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi, npr. s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSK0005376
ZFPPIPP člen 442, 442/6-10. ZPP člen 333, 333/1, 343, 343/4.
zavrženje pritožbe – izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije – družbenik – pravni nasledniki
V obravnavanem primeru pritožnik kot družbenik po ZFPPIPP dne 7.12.2011 izbrisane družbe, nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe, zaradi česar jo je pritožbeno sodišče zavrglo (1. odst. 343. čl. ZPP).
Ker je upnik dopolnitev že prijavljene terjatve vložil šele po poteku tega roka, je sodišče prve stopnje to vlogo pravilno zavrglo, saj je prijavo terjatve mogoče dopolniti le do izteka roka. Ker je upnik z dopolnitvijo prijave le predložil manjkajoči dokaz, celotno svojo terjatev pa je prijavil pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika seveda ni prenehala.
Glede na to, da upnikovi prijavi terjatve zaradi zavrženja vloge, ki je vsebovala dokaz o obstoju (dela) terjatve, niso priloženi dokazi o teh dejstvih, upniku grozi, da ga bodo zaradi tega bremenili stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
izvršljiv notarski zapis – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve
Po določilu 3. odst. 20. a čl. ZIZ, ki je v enakem besedilu veljalo tudi v času sestave spornega notarskega zapisa, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, v primeru, ko ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku.
OZ člen 631. ZJN-2 člen 71. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu člen 5.
neposredno plačilo podizvajalcu - obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika - javno naročilo
Pogoj, da naročnik izvede plačilo na podlagi 5. člena Uredbe neposredno podizvajalcu, tudi v primeru, ko glavni izvajalec računov v 15 dneh od prejema ne potrdi ali zavrne, pa je obstoj dospele terjatve glavnega izvajalca do naročnika. Če je naročnik glavnemu izvajalcu že izpolnil obveznost, kar velja za konkretni primer, podizvajalec takšnega zahtevka do naročnika nima več. Ker je bila terjatev poravnana, ne obstoji več.
Zahtevek po 71. členu ZJN-2 ima pravno naravo asignacije. V sedmem odstavku citiranega člena je namreč določeno, da mora ponudnik (glavni izvajalec) v pogodbi pooblastiti naročnika, da na podlagi potrjenega računa ali situacije plačuje neposredno podizvajalcem, podizvajalec pa mora predložiti soglasje, na podlagi katerega naročnik namesto ponudnika (glavnega izvajalca) poravna podizvajalčevo terjatev do ponudnika (glavnega izvajalca). Da bi takšno pooblastilo družba E.E.-GM d.o.o. dala naročniku (toženki), s tem pa bi soglašala tudi tožnica, ni izkazano oziroma se tožnica na to okoliščino v postopku na prvi stopnji ni sklicevala.
Revizija, ki jo je vložila tožnica sama in pri tem ni niti zatrjevala niti dokazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je nedovoljena in se zavrže.
motenje posesti – rok za vložitev tožbe - materialni roki – pravočasnost tožbe
Ob ugotovitvi, da je dne 2. 9. 2011 nastalo motilno dejanje, in da je tožeča stranka vložila tožbo priporočeno po pošti 30. 9. 2011, so pravilni zaključki, da je tožba vložena v okviru 30-dnevnega roka iz 32. člena SPZ. Tudi za materialni rok iz 32. člena SPZ se uporabljajo določbe o nevštevanju poštnega teka (tj. časa, ko je vloga na pošti) v rok za vložitev tožbe.
ZPIZ-1 člen 93, 93/3, 93/3-1, 159. ZDR člen 9, 9/2, 29, 41, 41/1, 47, 47/2.
delna invalidska pokojnina
Tožniku, ki je z delodajalcem sklenil novo pogodbo o zaposlitvi, po kateri delo kot invalid II. kategorije opravlja štiri ure dnevno z omejitvami, se od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom izplačuje delna invalidska pokojnina.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Tožena stranka je tožnici utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Njeno delo po pogodbi o zaposlitvi je namreč postalo nepotrebno, ker je naročnik odpovedal toženi stranki poslovno sodelovanje glede določenih opravil (opravil planerja), ki jih je opravljala tožnica.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076409
OZ člen 6, 6/1, 15, 579, 587. ZPP člen 285.
najemna pogodba – posodbena pogodba – nesporazum – gospodarski subjekti – neodplačno poslovanje – načelo vestnosti in poštenja – materialno procesno vodstvo
Ker sta pravdni stranki gospodarska subjekta, ki poslujeta in na trgu nastopata z namenom pridobivanja dobička, je razumno pričakovati, da bosta z istim namenom vstopali tudi v medsebojne odnose in torej sklenili odplačno pogodbo. Dogovor o neodplačnem poslovanju med gospodarskimi subjekti je izjema, ki jo mora izkazati oseba, ki jo zatrjuje.
Pri uveljavljanju resnične volje stranke in varovanju njenih interesov je potrebno upoštevati načelo vestnosti in poštenja. Stranka mora v fazi sklepanja pogodbe pojasniti ali zahtevati pojasnilo o okoliščinah, ki lahko privedejo do nesporazuma. Če tega ne stori, se bo lahko sklicevala na nesporazum le, če je objektivno mogoče upravičiti njeno drugačno razumevanje narave pogodbe, podlage ali predmeta obveznosti.
Ni namen materialno procesnega vodstva, da bi sodišče pozivalo stranke k dopolnitvi njihovih navedb, kadar bi že ob dolžni skrbnosti morale same vedeti, da so slednje pomembne za odločitev v zadevi.
Ker se tožnik v register samostojnih podjetnikov ni vpisal šele po priznanju pravice do pokojnine, temveč je bil v ta register vpisan že ob priznanju te pravice, ni prišlo do reaktivacije. Zato mu je toženec izplačevanje pokojnine, čeprav mu je bila priznana nezakonito, neutemeljeno ustavil na podlagi 1. odstavka 178. člena ZPIZ-1, po kateri uživalec pokojnine, ki začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, pridobi lastnost zavarovanca in se mu pokojnina ne izplačuje.
izbris iz sodnega registra – pravne posledice izbrisa iz sodnega registra
Ko je registrski postopek pravnomočno končan z izbrisom subjekta vpisa iz sodnega registra, se pravne posledice tega postopka raztezajo tudi na morebitne druge še odprte sodne postopke, kjer mora sodišče upoštevati pravno dejstvo, da stranke postopka zaradi njenega izbrisa ni več, ker je prenehala obstajati (441. člen ZFPPIPP).
V konkretnem primeru, ko je predmet zahtevka ugotovitev ničnosti družbene pogodbe, torej ne gre za nedenarno terjatev v smislu ZFPPIPP (in se zaradi začetka stečajnega postopka nad tožencem tudi ne bo spremenila v denarno terjatev, ne bo se prijavila v postopku in ne bo sestavni del sklepa o preizkusu terjatev), saj se od toženih strank ne zahteva nobena izpolnitev nedenarne dajatve oziroma izvedba storitve. Zato ne drži pritožbeni očitek, da bi prvostopno sodišče moralo ravnati po 301. členu ZFPPIPP in postopek nadaljevati šele po objavi sklepa o preizkusu terjatev, kajti v konkretnem primeru tožeča stranka vtožuje od tožencev zahtevek, ki ga ni mogoče opredeliti kot terjatev v smislu določb ZFPPIPP.
ZPIZ-1 člen 275, 390, 390/1. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 87, 87/3. ZS člen 93, 93/2. ZDSS-1 člen 60, 60/1. ZPIZ člen 188, 188/2.
nadomestilo za čas čakanja – brezposelna oseba – ustavitev izplačevanja – vrnitev preplačila
Ker je bil tožnik izbrisan iz evidence oseb, prijavljenih pri zavodu za zaposlovanje, mu je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo. Nadomestilo, ki ga je prejel po ustavitvi izplačevanja, je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
Tožeča stranka je umaknila tožbo takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka, saj je bila tožba v konkretnem primeru potrebna.