Določba 1. odstavka 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), na katero se v pritožbi sklicuje tožena stranka in ki se v tej pravdi uporablja na podlagi določbe 1060. člena Obligacijskega zakonika, se namreč uporablja za pravne posle med posamezniki. V obravnavanem primeru pa ne gre za tak posel, saj tožeča stranka ni "posameznik", tovrstni posli spadajo v njen predmet poslovanja.
ZGD člen 394, 394/1, 394, 394/1. ZIZ člen 24, 24/4, 24, 24/4. ZPP člen 205, 205. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe - sprememba dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo - obveznost vročitve sklepa o izvršbi novemu dolžniku - možnost ugovora novega dolžnika
Ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, mora sodišče dati novemu dolžniku možnost, da se izjavi že v postopku na prvi stopnji, kar pomeni, da mu je potrebno vročiti sklep o izvršbi, zoper katerega ima novi dolžnik možnost ugovora.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - pasivna legitimacija
Pasivno legitimirana za pravdo sta oba solastnika, saj ni mogoče brez sodelovanja drugega solastnika, ki je bil udeležen v gradnji, spora rešiti le med pravdnima strankama.
Ker tožniki zahtevajo sodno varstvo zato, ker tožena stranka o predlogu za obnovo postopka prenehanja delovnega razmerja pri delodajalcu ni odločala, ni mogoče šteti, da gre za pravnomočno razsojeno stvar - res iudicata, kar je sodišče prve stopnje napačno navedlo kot razlog za zavrženje tožbe. Tožbeni zahtevki v obravnavanem sporu, ki se nanašajo na priznanje obstoja delovnega razmerja od 6.3.2003, niso identični s tožbenim zahtevkom, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno v letih 1999 do 2002, čeprav se oba spora nanašata na iste sklepe o prenehanju delovnega razmerja zaradi prehoda k drugemu delodajalcu.
zahteva za sodno varstvo - umik - nedovoljena zahteva
Glede na navedbe obdolženca v pritožbi, da vabilo ni bilo vročeno njemu osebno in okoliščino razvidno iz vročilnice, kot dokazilu o opravljeni vročitvi in sicer, da je prva vročitev vabila obdolžencu bila poskušana dne 25.05.2006, vendar je bila neuspešna in je vročevalec takrat pustil obvestilo o prispelem pismu, nakar je vročitev bila opravljena naslednji dan 26.05.2006, po mnenju pritožbenega sodišča obstaja možnost, da je res dne 26.05.2006 bila opravljena vročitev osebi, ki se je sicer podpisala s priimkom G., pa to ni bil naslovnik torej obdolženec. Če bi se takšno dejstvo izkazalo kot gotovo, bi lahko vplivalo na ugotavljanje pravilnosti vročitve vabila na zaslišanje obdolžencu, le na podlagi izkazane vročitve na vročilnici.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nezagotavljanje dela - rok - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - odpravnina - odškodnina
Po 1. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR lahko delavec zakonito izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če mu delodajalec več kot 2 meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače. Oba pogoja morata biti izpolnjena kumulativno. Drugi pogoj je izpolnjen že v primeru, če delodajalec delavcu v času, ko mu ne zagotavlja dela, izplača nadomestilo plače, ki je nižje od zakonsko določenega nadomestila plače (člen 137/7 ZDR), ne pa le v primeru, če mu nadomestila plače sploh ne izplača. Drugačna razlaga drugega pogoja bi lahko privedla do situacije, v kateri bi bilo delavcu onemogočeno, da zakonito poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, čeprav bi mu delodajalec izplačeval nadomestilo le v neznatnem znesku. Posledično bi to pomenilo, da delavec ne bi bil upravičen do odpravnine in odškodnine po 2. odstavku 112. člena ZDR. Takšna razlaga po stališču pritožbenega sodišča ni v skladu za namenom ZDR, ki je tudi v tem, da zagotavlja varstvo pravic delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju.
Če delodajalec krši pogodbene obveznosti zagotavljanja dela in izplačevanja zakonsko določenega nadomestila plače in traja ta kršitev dalj časa, delavec ni prekludiran za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 1. alinei 1. odstavka 112. člena ZDR, če te odpovedi ne poda že v 15 dneh po tem, ko je izvedel za drugo nižje izplačano nadomestilo plače. Poda jo lahko tudi kasneje, če mu delodajalec še nadalje ne zagotavlja dela in mu ne izplačuje zakonsko določenega nadomestila plač.
Obstoj okoliščin in interesov, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka (1. odstavek 110. člena ZDR) v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi po 112. členu ZDR je potrebno presojati glede na obdobje, v katerem delodajalec krši svoje pogodbene obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oz. druge obveznosti iz delovnega razmerja. Na obstoj teh okoliščin in interesov ne morejo vplivati morebitna kasnejša ravnanja in aktivnosti delodajalca, v okviru katerih prične spoštovati svoje obveznosti do delavca.
krivda - priznanje prekrška - sodba o prekršku - obrazloženost - bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Če obdolženec prekršek prizna in je to priznanje jasno ter popolno, sodišču ni potrebno zbirati drugih dokazov, mora pa oceniti obdolženčev zagovor in se opredeliti do njegovega krivdnega odnosa.
ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 88, 88/3, 90, 90/3. ZDSS-1 člen 30, 30.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - ustrezna zaposlitev - dokazni postopek
Ustreznost dela, ki ga delodajalec ponudi delavcu v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi (88/3, 90/3 ZDR), se ne presoja glede na izobrazbo delavca, ampak glede na vrsto in stopnjo izobrazbe, kot se je zahtevala za opravljanje dela na prejšnjem delovnem mestu, za katero je imel delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, ki je bila odpovedana.
Pritožbeno sodišče je razveljavilo izpodbijano sodbo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, ker izvedbe dokazov o odločilnih dejstvih ni mogoče v celoti prepustiti sodišču druge stopnje. Za "popravo nepravilnosti" po 1. odstavku 30. člena ZDSS-1 je mogoče šteti le dopolnitev oz. preverjanje dokaznega postopka, ki je bil izveden pred sodiščem prve stopnje oz. popravo določenih procesnih napak, vse v skladu z načelom pospešitve postopka. Prelaganje sojenja od sodišča prve stopnje na sodišče druge stopnje po stališču pritožbenega sodišča ni bil namen zakonodajalca pri oblikovanju 30. člena ZDSS-1, saj bi bila v takšnem primeru strankam odvzeta možnost vložitve pravnega sredstva zoper dejansko stanje, ugotovljeno v postopku pred drugostopenjskim sodiščem.
ZOR člen 1013. ZPP člen 339, 339/2-14. CZ člen 157.a, 157.g.
poroštvo – garancijska izjava – pravica poroka do vračila plačanega in obresti
Tožeča stranka se je po naročilu tožene z garancijsko izjavo zavezala, da bo, v kolikor začasno uvoženo blago po izteku predpisanega roka ne bo izvoženo, poravnala vse stroške carinskih dajatev. V razmerje s Carinskim uradom je vstopila kot porok za toženčeve dolgove.
ZGD člen 436, 436/3, 436, 436/3. ZGD-1 člen 501, 501/3, 501/3, 501.
izključitev družbenika iz d.o.o. - istočasnost nasprotnih zahtevkov na izključitev - pravica do tožbe
Škodno ravnanje poslovodje, ki je hkrati družbenik v družbi z omejeno odgovornostjo, ne pomeni zgolj kršitve obligacijskopravnega razmerja med poslovodjo in družbo, temveč lahko pomeni hkrati tudi izpolnitev dejanske podlage za izključitev takega družbenika iz družbe. Takšnega zaključka ni mogoče ovreči niti s pritožbenimi trditvami, da je k ravnanju pritožnika prispeval tudi nasprotni družbenik. Vlogo in ravnanje drugega družbenika je namreč potrebno presojati v okviru presoje pogojev za izključitev tega družbenika, kar je bilo predmet istočasne presoje sodišča. Kakršnakoli ugotovitev s tem v zvezi pa ne izključuje utemeljenosti zahtevka na izključitev pritožnika. V skladu s 3. odstavkom 436. člena ZGD (Ur.l. RS št. 30/93 do 45/01), oziroma 3. odst. 501. čl. sedaj veljavnega ZGD-1 (Ur.l. RS 42/2006) ima tožbeno pravico na izključitev drugega družbenika iz družbe samo družbenik iste družbe. V tem primeru je potrebno materialnopravno določbo, ki ureja tožbeno pravico razumeti tako, da mora biti ta predpostavka izpolnjena ob sami vložitvi tožbe. Tožeči stranki ni mogoče odreči tožbene pravice zaradi naključja, ki se je zgodilo po vložitvi tožbe, za katero je imel takšno upravičenje izkazano.
odpoklic članov nadzornega sveta – utemeljen razlog za odpoklic – osebna ravnanja oz. opustitve – razmerje med organi delniške družbe
predlagatelja bi morala svoj predlog usmeriti v zahtevo po odpoklicu konkretno navedenih posameznih članov ali posameznega člana nadzornega sveta, pri čemer pa bi morala tudi razloge za odpoklic utemeljevati z njihovimi osebnimi ravnanji oz. osebnimi opustitvami, saj zgolj te lahko predstavljajo utemeljen razlog za odpoklic člana nadzornega sveta po 2. odst. 267. čl. ZGD-F.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poskusno delo
Delodajalec lahko na podlagi ugotovitve o neuspešno opravljenem poskusnem delu delavca izredno odpove pogodbo o zaposlitvi ob poteku poskusnega dela (125/4 ZDR). Tožena stranka, ki je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi 7 dni pred potekom poskusnega dela, je ravnala zakonito. Pri presoji časa trajanja poskusnega dela je potrebno izhajati iz njegovega namena, ki je v tem, da se preizkusijo znanja in sposobnosti, potrebna za opravljanje dela. Dodaten teden dela ne bi predstavljal podlage za drugačen zaključek o opravljenem delu, saj so bile v oceni komisije za spremljanje poskusnega dela ugotovljene številne pomanjkljivosti in nepravilnosti v zvezi z opravljenimi nalogami.
zamuda dolžnika - določen rok za izpolnitev obveznosti - nastop zamude
Očitno je, da je bila med strankama zapadlost v plačilo dogovorjena (tožena stranka ni zavrnila računa iz razloga, ker datum zapadlosti v plačilo ne bi bil pravilen); rok za izpolnitev je torej bil določen, glede na 1. odst. 324. čl. ZOR pa pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev.
ZDR/90 člen 17, 17/1, 17/1-3, 18. ZOR člen 67, 67/1.
stari ZDR – pogodba o zaposlitvi za določen čas – podaljšanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – pisna oblika – obličnost – splošna pravila obligacijskega prava
Po ZDR/90 so se za vprašanja, ki niso bila posebej urejena v delovno pravnih predpisih, uporabljala splošna pravila obligacijskega prava, med drugim tudi pravilo o neobličnosti pogodb. Zato je bila pogodba o zaposlitvi lahko veljavno sklenjena (ali podaljšala), če ni bila sklenjena (podaljšana) v pisni obliki. Ker je bilo v sodnem postopku ugotovljeno, da sta se stranki ustno dogovorili za podaljšanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas do dokončanja projekta oziroma do določenega datuma, je na ta datum tožniku pogodba o zaposlitvi zakonito prenehala, saj pogodba o zaposlitvi za določen čas ni prešla v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas (ampak je bila le njena veljavnost za določen čas podaljšana).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - obvestilo o nameravani odpovedi - član sindikata
Dejstvo, da je tožnica pisno obvestilo o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi prejela istočasno z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, ne vpliva na zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj - ker ni bila članica sindikata, ki bi lahko zahtevala njegovo sodelovanje v postopku - ni bila z ničemer ovirana pri uveljavljanju svojih pravic.
Začasno določeni količnik (količnik na delovnem mestu, na katerem je javni uslužbenec začasno razporejen) ne sme biti podlaga za določitev količnika za določitev osnovne plače v skladu z določbo 4. odstavka 195. člena ZJU, po kateri uradniki obdržijo količnike za določitev osnovne plače, pridobljene z napredovanjem po ZRPJS. Začasno določen količnik velja le za čas trajanja začasne razporeditve.
Določila 3. odstavka 913. člena ZOR, po katerem zavarovalna pogodba v primeru, če zavarovalec premije, ki je zapadla po sklenitvi pogodbe ne plača do zapadlosti, preneha po samem zakonu po 30 dneh od dneva, ko je bilo zavarovatelju vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije, ni mogoče razlagati tako, da je zavarovalnica dolžna svoje zavarovance obveščati o zapadlosti premije, sicer pride v upniško zamudo.
starostna pokojnina – dokončna in pravnomočna odločba – odločba ustavnega sodišča – ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo – ponovna odmera pokojnine
O pravici tožnika do starostne pokojnine je bilo pravnomočno odločeno že pred sprejemom odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. U-I-61/00 z dne 18. 9. 2003, iz katere izhaja, da je potrebno 4. odst. 108. čl. ZObr razlagati tako, da se za izračun pokojninske osnove upošteva bruto in ne neto plača. Toženec je zato pravilno opravil ponovno odmero po uradni dolžnosti upoštevaje bruto plačo tožnika ter mu pravico do tako odmerjene pokojnine priznal od 1. 11. 2003 dalje, to je od 1. dne naslednjega meseca po objavi odločbe ustavnega sodišča v Uradnem listu RS.
invalidska pokojnina – vzrok invalidnosti – gostota pokojninske dobe
Ker je vzrok tožnikove invalidnosti bolezen in ker do dneva nastanka invalidnosti ni dopolnil pokojninske dobe, ki bi pokrivala najmanj tretjino razdobja od dopolnjenih 20 let starosti, je njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.