obrazložitev stroškovne odločitve - dolžnost pooblaščenca izkazati zavezanost za plačilo ddv - vpogled v register davčnih zavezancev, ki je javna knjiga - potrebnost stroškov odgovora na ugovor - enako varstvo pravic - višina nagrade - pravna praznina - teleološka (namenska) razlaga - jezikovna, sistemska in namenska razlaga
Obrazložitev odločitve sodišča prve stopnje v sklepih o zavarovanju glede stroškov je sicer res skromna, vendar pa navedeno ne predstavlja uveljavljane kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki je podana le, če sklepa zaradi pomanjkljivosti glede izreka ali razlogov ni mogoče preizkusiti. Pri tem gre opozoriti na že večkrat zavzeto stališče v sodni praksi in pravni teoriji, v skladu s katerim za dosego standarda obrazloženosti odmere stroškov ni potrebno izčrpno pojasnjevanje odločitve o vsaki stroškovni postavki v obrazložitvi odločbe, temveč zadostuje, da je odmera na pregleden način, ki omogoča njen preizkus, opravljena že na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Ravno navedeni pristop je sodišče v sklepih o zavarovanju izbralo tudi v konkretnem primeru. Natančno opredelitev stroškov, ki jih je priznalo upniku, namreč vsebujeta stroškovnika v obeh predlogih za zavarovanje, ki jima je sodišče v celoti sledilo in na katera napotuje obrazložitev izpodbijanega sklepa ter ki sta bila dolžniku tudi vročena skupaj s sklepoma o zavarovanju, zato je priznane stroške mogoče v celoti preizkusiti, dolžniku pa je bilo omogočeno seznaniti se z njimi in jih tudi obrazloženo prerekati.
Pooblaščenec upnika je v predlogu za izdajo sklepa o zavarovanju jasno navedel, da je zavezanec za DDV, navedel je tudi svojo ID številko ter predlagal vpogled v Register zavezancev za DDV pri FURS. Predlagan vpogled v javno evidenco skladno z ustaljeno sodno prakso zadošča za izkaz, da je odvetnik zavezanec za DDV, zato so pritožbene zahteve, da bi moral za to predložiti listinski dokaz, neutemeljene.
Sodišče prve stopnje je pri posredovanju dolžnikovih ugovorov upniku v odgovor izrecno zapisalo, da v odgovor pošilja obrazložena ugovora, in upnika opozorilo na posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ, če nanju ne bo odgovoril. Upnik je ob takem postopanju in opozorilu sodišča utemeljeno štel, da sta ugovora pri sodišču prestala predhodni test obrazloženosti, sicer mu sodišče ugovorov ne bi niti vročilo v odgovor, temveč bi ju takoj zavrnilo. Posledično je na ugovora utemeljeno (pričakovano) odgovoril po pooblaščenemu odvetniku, da bi preprečil morebiti zanj neustrezno oziroma neugodno odločitev. V odgovorih je obširno, konkretizirano in dokazno podprto nasprotoval trditvam o uveljavljanih dejstvih in sodišče poskušal prepričati v drugačno materialnopravno stališče, kot ga v ugovorih zastopa dolžnik, s tem pa je prispeval h končni odločitvi in nenazadnje tudi uspešno zavaroval svoje pravice v tem postopku zavarovanja. Poudariti je še, da je odgovor na ugovor zoper sklep o zavarovanju odraz pravice do enakega varstva pravic, zato pravici dolžnika, da nasprotuje zavarovanju, ustreza pravica upnika, da na ugovorna izvajanja odgovori, potem ko ga sodišče k temu pozove. Prej kot v odgovorih na ugovor upnik tega ni mogel storiti, in tudi v tem smislu je treba presoditi „prispevek upnika“ h končni odločitvi in posledično potrebnost stroškov.
OT v 2. točki tar. št. 27 določa nagrado za predlog za izdajo predhodne odredbe, predlog za izdajo začasne odredbe in za ugovor zoper le-ti, v višini 50% nagrade iz tar. št. 18. Navedena tar. št. torej izrecno ne govori o nagradi za odgovor na ugovor, vendar pa to ne pomeni, da je treba odgovor vrednotiti po 6. točki tar. št. 27, ki napotuje na uporabo nagrade iz tar. št. 18. Tako vrednotenje bi namreč pripeljalo do nevzdržne situacije, ko bi bila nagrada za pravno sredstvo za polovico manjša od nagrade za odgovor na to isto pravno sredstvo. Višje sodišče zato ocenjuje, da gre v opisanem primeru za pravno praznino, ko je bila določitev nagrade za odgovor na ugovor zoper sklep o predhodni oziroma začasni odredbi prezrta. Pravno praznino je višje sodišče sklenilo napolniti z uporabo teleološke in sistemske razlage, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu predpisa in pravnega sistema kot celote. Ker je v OT običajno nagrada za ugovor za pravno sredstvo določena v enaki višini kot nagrada za to pravno sredstvo, je tudi za nagrado za odgovor na ugovor zoper izdano predhodno oziroma začasno odredbo treba smiselno uporabiti 2. točko tar. št. 27 OT.
V predmetni zadevi pa sta, ob odsotnosti dvoma v to, da sta bili pogodba in odločba realizirani, tudi po oceni sodišča druge stopnje odplačna pogodba in odplačna odločba, ob indicu, da je pravna prednica najemala za te posle posojila, zadosten dokaz, da je pravna prednica za odvzeta zemljišča plačala odškodnino in dala nadomestna zemljišča.
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da kvalitetno in vrednostno odgovarjajočo zemljišče pomeni enakovredno dajatev, enakovredna dajatev pa pomeni, da je prag 30 % iz Navodila dosežen.
ZFPPIPP člen 376, 376/1, 376/1-1, 376/1-2, 396, 396/1, 396/2.
osebni stečaj - sklep o končanju postopka osebnega stečaja - seznam neplačanih priznanih terjatev - izvršilni naslov
Sklep o končanju postopka osebnega stečaja je skupaj s seznamom neplačanih in priznanih terjatev izvršilni naslov, zato morajo biti terjatve v seznamu še posebej natančno ugotovljene.
ZIZ člen 53, 53/2, 55, 55/1, 55/1-11. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine kot izvršilni naslov - ugovor zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - načelo kontradiktornosti - trditveno breme - dokazno breme
Dejstvo teka postopka za izterjavo terjatve, samo po sebi ne pomeni vedno tudi pretrganja zastaranja te terjatve, saj je potrebno upoštevati tudi določbo 366. člena OZ. V taki situaciji pa bi sodišče moralo odgovor na ugovor vročiti dolžniku in mu omogočiti, da nanj odgovori.
vzpostavitev etažne lastnine v večstanovanjski stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - vzpostavitev etažne lastnine na večstanovanjskem objektu - splošni skupni del - posamezni del stavbe - hodnik - domneva
Po presoji pritožbenega sodišča del stavbe št. 3 ne more predstavljati posameznega dela stavbe v lasti predlagateljice, saj preko njega do svojih stanovanj dostopajo vsi udeleženci postopka in je v skupni rabi.
SPZ člen 68. OZ člen 427, 427/1, 427/2, 427/3, 427/5, 432, 434, 434/3. ZPP člen 213, 213/1, 314, 314/1, 337, 337/1.
najem poslovnih prostorov - stroški najemnika - delilnik stroškov - trditveno breme - prevzem dolga - obvestilo upniku - privolitev upnika v prevzem dolga - prevzem izpolnitve - pristop k dolgu - delna sodba izdana na pritožbenem sodišču - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožbena obravnava
Seznanjenosti tožeče stranke z najemno pogodbo (v kateri je bilo določeno, da bo zadevne stroške plačevala najemnica) ni mogoče šteti kot obvestilo o prevzemu dolga iz drugega odstavka 427. člena OZ. Slediti je namreč mogoče tožeči stranki, da je na njeni podlagi najemnico štela le za prevzemnico izpolnitve, da se je torej ta zavezala poleg lastnika in ne namesto njega (434. člen OZ). S tem tožeča stranka tudi ni bila postavljena pred odločitev, da bodisi poda bodisi odkloni svoje privoljenje v morebitni prevzem dolga. Omenjeni dogovor med toženo stranko in najemnico o plačevanju stroškov ima zato lahko kvečjemu naravo prevzema izpolnitve (peti odstavek 427. člena OZ). V takšnem primeru pa prvotni dolžnik upniku ostane zavezan za plačilo dolga (smiselno tretji odstavek 434. člena OZ).
ZOdvT člen 11, 17. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 39.
nagrada odvetniku - stroških postopka - zastopanje po uradni dolžnosti - nepravdni postopek - pridržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom
Posvet z zadržano osebo v zavodu pred narokom, pregled predloga s prilogami in študiji zadeve pred narokom ne utemeljuje priznanja nagrade pritožniku kot nagrade za samostojno storitev po 1. alineji 1. točke in 2. točki tar. št. 39 OT. Iz podatkov v spisu izhaja, da je pritožnik s sprejetjem sklepa Pr 25/2001 z dne 12. 2. 2021 prejel tudi predlog z dne 12. 2. 2021, pa na predlog ni odgovoril. Iz podatkov v spisu tudi izhaja, da pritožnik pred narokom 16. 2. 2021 ni vpogledal spisovne dokumentacije. Za pristop na narok mora biti pritožnik seznanjen z zadevo in nagrada za to opravilo pomeni nagrado za pristop na narok. Sam potek časa je posebej vrednoten (6. člen OT). Zato je zmotno stališče pritožbe, da se zastopanje na naroku nanaša le na čas, ko odvetnik stranko zastopa na samem naroku.
ZFPPIPP člen 152, 236, 236/1, 221f, 221f/7, 237, 237/2. OZ člen 50, 50/2, 429, 429/1. ZGD-1 člen 494, 494/1, 505.
predhodni stečajni postopek - odločanje o predlogu za začetek stečajnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - ugovori dolžnika - zahteva za odložitev odločanja - prekinitev stečajnega postopka - predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave - pobot terjatev - insolventnost dolžnika - prikrito izplačilo dobička - delitev bilančnega dobička
Upnik je aktivno legitimiran za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom tudi v primeru, če verjetno izkaže obstoj terjatve, ki je v plačilo zapadla po vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka.
Glede na obveznost poslovodstva, ki mora spremljati finančno stanje družbe in ob nastanku položaja insolventnosti sprejeti ustrezne ukrepe, je brez podlage stališče dolžnika, da bi ga bilo dolžno sodišče ponovno opozoriti na možnost vložitve zahteve za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka.
Dolžnik ima obligacijsko pravni zahtevek do družbe, da mu izplača dobiček, šele ko skupščina sprejme sklep o razdelitvi bilančnega dobička. Če je bil tak sklep sprejet po prenosu poslovnega deleža na tretjega, pripada zahtevek za izplačilo pridobitelju, ne glede na to, kdaj je bil dobiček ustvarjen.
ZST-1 člen 5, 15, 15/2. ZFPPIPP člen 20, 296, 296/1, 296/5, 354, 354/1.
plačilo sodne takse - nastanek terjatve - taksna obveznost - začetek stečajnega postopka - dolžnost plačila sodne takse na podlagi načela uspeha - plačilo takse oproščene stranke
Odločitev o tem, ali je terjatev nastala pred ali po začetku stečajnega postopka, je v luči drugega odstavka 15. člena ZST-1 odvisna od uspeha takse oproščene stranke, saj v primeru njenega neuspeha terjatve za plačilo takse za njena lastna pravna sredstva ni. Temelj za terjatev plačila sodne takse zoper toženko (subsidiarno dolžnico) kot stečajnega dolžnika je tako tudi po presoji pritožbenega sodišča nastal z izpolnitvijo zakonskih pogojev v okviru 15. člena ZST-1 in ne (že) s procesnim dejanjem tožnice.
dedovanje - agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - premoženje agrarne skupnosti - vračanje premoženja članom agrarne skupnosti - vračanje premoženja agrarni skupnosti - lex specialis - pravnomočnost - odločba državnega organa - vezanost sodišča na pravnomočno odločbo - sprememba pravnomočne odločbe - odprava pravnomočne odločbe - razveljavitev pravnomočne odločbe
Pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave RS). Civilno sodišče je na dokončno in pravnomočno odločbo upravnega organa, s katero je ta v okviru svojih pristojnosti odločil o pravici ali pravnem razmerju kot o glavni stvari, vezano, vse dokler odločba ni odpravljena, spremenjena ali razveljavljena v predpisanem postopku. Zapuščinsko sodišče pravnomočnih odločb upravne enote in vpisov v zemljiški knjigi ne more predrugačiti ali odločiti mimo njih.
Določbe ZPVAS so lex specialis za vračanje premoženja članom agrarnih skupnosti, ODZ z ponovno vzpostavitvijo agrarnih skupnosti in dedovanjem vrnjenega premoženja nima nobene zveze.
Sodišče odloča na podlagi relevantnih podatkov v uradnih evidencah, te pa so pripravljene na določen datum. Sicer je logično, da se bodo podatki spreminjali, a dokazno breme dokazovanja relevantnih sprememb je na stranki, ki to spremembo zatrjuje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00046669
OZ člen 86, 86/1. ZGD-1 člen 495, 495/1, 545, 545/1, 545/2.
dejanski koncern - nadomestitev prikrajšanja odvisne družbe - prepoved vračila vložka - poroštvena pogodba - ničnost - dobra vera - trditveno breme - negativno dejstvo
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da s strani tožene stranke zatrjevane izvedene dokapitalizacije, posojila tožeči stranki ter dobave blaga in storitev tožeči stranki s strani družbe N., d.d., ne pomenijo ustreznih nadomestil. S sklicevanjem na omenjene posle tožena stranka v praksi zatrjuje, da se lahko kot primerno nadomestilo po prvem odstavku 545. člena ZGD-1 šteje katerikoli kadarkoli izveden posel med odvisno in obvladujočo družbo, kar pa ni namen te določbe.
Vsak od navedenih poslov ima svoj namen in ga ni mogoče kar pavšalno umestiti v okvir nadomestila iz prvega odstavka 545. člena ZGD-1. Povezava poslov, ki so pomenili ustrezno nadomestilo danima poroštvoma, mora biti razvidna oziroma dokazljiva, ne pa le pavšalna in v bistvenem temelječa le na tem, da sta odvisna in obvladujoča družba poslovno sodelovali.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - vsebina pogodbene obveznosti - vsebina pogodbe kot dejansko vprašanje - izpolnitev z napakami - procesni pobotni ugovor - povrnitev pravdnih stroškov
Sama vsebina pogodbenega dogovora je namreč dejansko in ne pravno vprašanje. Izpodbijanje dejanskega stanja pa v sporih majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Dostava natisnjenih priznanj v drugačnem vrstnem redu glede na dogovorjeno ne ustreza vsebini pogodbenega dogovora, zato pomeni izpolnitev z napako.
Pobotni ugovor je obrambno sredstvo toženke zoper tožbo oziroma tožbeni zahtevek, ki se s tožbo zoper njo uveljavlja. Funkcija pobotnega ugovora oziroma njegov namen je doseči zavrnitev tožbenega zahtevka. Ta cilj je toženka v tem postopku dosegla. Takšen izid postopka ne more pomeniti niti delnega uspeha tožnice, pač pa pomeni, da je v postopku zaradi uspešne uveljavitve pobotnega ugovora uspela toženka. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dolžna toženki povrniti stroške postopka, je pravilna.
ZFPPIPP člen 232, 232/4, 239, 239/4. ZPP člen 115, 115/2.
osebni stečaj - začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - pravica do izjave - udeležba na naroku - preložitev naroka - neopravičen izostanek z naroka
Sodišče prve stopnje je tako dolžniku dalo možnost, da se naroka udeleži, ki pa je ni izkoristil.
Glede na razglašeno epidemijo je sicer sodišče prve stopnje ravnalo manj strogo in ni opravilo razpisanih narokov, za katere sicer ni bila izkazana opravičena odsotnost. Vendar pa je na drugi strani treba upoštevati tudi (ustavne) pravice upnika do zasebne lastnine (pravica do plačila terjatve je del te ustavne pravice) in tudi pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
ODZ člen 946, 947, 948, 949, 950, 951, 952, 953, 954. ZOR člen 70, 70/1, 73. ZPP člen 224.
realizirana pogodba - darilna pogodba - darilna pogodba za primer smrti - obličnost pogodbe - preklic darilne pogodbe - darilni namen - overitev pogodbe
Pogodba opredeljena kot daritev za primer smrti v paragrafu 956 ODZ je bila kot taka realizirana (teorija realizacije), saj se je darilodajalec zavezal izpolniti obveznost, obdarjenka pa je to pravico prevzela (soglasje volj).
stroški kazenskega postopka - nagrada in stroški sodnega tolmača
Prevajanje je intelektualno delo, ki pomeni podajanje pisanega besedila enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika, kar še posebej velja za prevajanje sodnih dokumentov, ko mora prevajalec oziroma tolmač poznati tudi strokovno izrazoslovje. V prikazanem smislu pa zagotovo pod prevajanje kot intelektualno delo, ni mogoče uvrstiti zgolj vnosa imena drugega obdolženca v že prevedeno besedilo dokumentov, kot je bil primer v obravnavani zadevi.
Pogodba o zaposlitvi ni prenehala veljati na nobenega od načinov določenih v 77. členu ZDR-1, zato je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo nezakonito.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00045167
OZ člen 179, 182.
prometna nezgoda - škoda, povzročena s traktorjem izven javnih površin - poškodba prsta - izguba prstov - nepremoženjska in premoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - način nastanka poškodb - predhodne poškodbe - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - izguba na dohodku - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Za nastanek škodnega dogodka in tožniku nastalo poškodbo ni pomembno, da je tožnik imel že pred nezgodo poškodovana dva prsta na isti roki (sredinec in prstanec) in ne drži, da zaradi tega tožnik roke ni uspel pravočasno umakniti. Premik traktorja nazaj je bil nenaden in nepričakovan.
DZ člen 131, 131/2, 303, 305. ZZZDR člen 99, 99/2. ZPP člen 8, 243, 339, 339/2-8.
razmerja med starši in otroki - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - tožba za ugotovitev očetovstva - tožba za izpodbijanje očetovstva - presoja pravočasnosti tožbe - subjektivni rok - začetek teka subjektivnega roka izpodbijanja - rojstvo otroka - opustitev izvedbe dokazov - odločilna dejstva in okoliščine - dokaz z zaslišanjem prič - dokaz z izvedencem - vnaprejšnja dokazna ocena - strokovna vprašanja - površna in pomanjkljiva dokazna ocena - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem
Za presojo pravočasnosti predloga je treba uporabiti določbo drugega odstavka 131. člena DZ. Ključno sporno vprašanje v obravnavani zadevi je, kdaj je predlagatelj izvedel za okoliščine, iz katerih je lahko domneval, da je otrokov oče. Razumljivo je, da enoletni subjektivni rok iz drugega odstavka 131. člena DZ ne more začeti teči pred otrokovim rojstvom. Če domnevni oče ve za relevantne okoliščine v pomenu drugega odstavka 131. člena DZ že pred otrokovim rojstvom, navedeni enoletni rok začne teči tedaj, ko domnevni oče izve za otrokovo rojstvo.
Stališče prvega sodišča, da na začetek teka subjektivnega roka iz drugega odstavka 131. člena DZ ne morejo vplivati okoliščine, ki se zgodijo pred rojstvom otroka, je napačno. Nasprotna udeleženca sta predlagala zaslišanje priče in postavitev izvedenca za dokazovanje dejstev, ki so pravno pomembna za oceno verodostojnosti SMS sporočil in za presojo, ali je bil predlog vložen pravočasno. Izvedba teh dokazov bi lahko privedla do drugačnega zaključka o odločilnih okoliščinah. Z opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov je bilo nasprotnima udeležencema onemogočeno dokazovanje odločilnih dejstev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051245
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-3. KZ-1 člen 211, 211/1.
pravica do tolmača - kaznivo dejanje goljufije
Za kršitev 3. točke prvega odstavka 371. člena ZKP bi šlo le v primeru, če bi obdolženec izrecno zahteval pomoč tolmača, pa mu ga sodišče ne bi zagotovilo. Zagovornica je (šele) v pritožbi predložila obdolženčev ambulantni karton iz leta 2014, iz katerega izhaja, da je obdolženec naglušen in potrebuje slušni aparat, vendar pa ta zdravstvena dokumentacija, zlasti ob upoštevanju jasnosti njegovega zagovora in odgovor ter pripomb na izvedene dokaze, ni takšne narave, da bi kakorkoli vzbujala dvom v obdolženčevo sposobnost sodelovanja v kazenskem postopku in razumevanju le-tega. Novembra in decembra 2020 so bili zaradi novega vala epidemije v Sloveniji sicer sprejeti še Sklepi Vlade o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, vendar pa ti akti glede na stališče Vrhovnega sodišča RS vplivajo le na tek procesnih, ne pa tudi materialnih rokov.