NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00045290
ZVEtL člen 43, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. ZVEtL člen 7, 30. ZGJS člen 3. ZTLR člen 24.
pripadajoče zemljišče k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - spremenjene okoliščine - gradbena parcela - nasprotni udeleženci - družbena lastnina - lastninjenje - javno dobro - pretekla raba - dejanska raba - splošna raba - uporaba zemljišča - gradnja na tujem - urbanistično arhitekturna zasnova - izostanek normativne ureditve
V tem kontekstu je treba presojati gradbena dovoljenja, prostorske akte in urbanistične standarde, ki so veljali v času gradnje stavbe, z upravnimi akti in urbanističnimi standardi, ki so veljali po izgradnji stavbe v času družbene lastnine vse do lastninjenja. Navedeno ne pomeni, da upravni akti in standardi v času gradnje niso relevantni, gre le zato, da jih je treba upoštevati v kontekstu spremenjenih okoliščin, če so kasnejši akti in standardi vzpostavili drugačno ureditev prostora in na podlagi katerih, se je tudi spreminjal (zmanjševal ali povečeval) obseg pripadajočega zemljišča, ki je v času družbene lastnine akcesorno pripadal stavbi.
duševno zdravje - ambulantno zdravljenje - psihiatrično zdravljenje - oddelek pod posebnim nadzorom - brez privolitve osebe - ogrožanje varnosti ljudi - ogrožanje zdravja - osebna svoboda - izvedensko mnenje - odklanjanje zdravljenja (terapije) - paranoidna shizofrenija - grozeče nasilje - intervencija policistov
Pritožbeni očitek, da ogrožanje ni izkazano, pač pa je le hipotetično, ni utemeljen. Pritožnik se svojega stanja ne zaveda in bolezen ter simptome popolnoma zanika in si s tem, ko se ne zdravi, škoduje, s čimer je začel ogrožati svoje zdravje, saj je prišlo ponovno do poslabšanja osnovne bolezni.
rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - sklep etažnih lastnikov - načrt vzdrževanja - nujna vzdrževalna dela - zbor etažnih lastnikov - sklic - pravilno vabilo - poziv - upravnik - stroški opominjanja
Zgolj zahteva po predpisani obliki načrta vzdrževanja ne more biti razlog, da se volja etažnih lastnikov, če je bilo zahtevano soglasje doseženo, ne upošteva.
Odločitev, da se zbor ponovi čez 30 minut, je bila sprejeta na podlagi predhodno sprejetega sklepa in torej na podlagi odločitve etažnih lastnikov o tem, kako se bo v primeru nesklepčnosti sklical ponovljeni zbor. Obe odločitvi sta skladni s tretjim odstavkom 37. člena SZ-1 - znotraj zakonskega časovnega okvira in tudi praktični z vidika porabe časa.
Namen zakonskih določb o sklicevanju zbora etažnih lastnikov je zagotoviti potrebne informacije in možnost udeležbe na zboru lastnikov.
dejanska etažna lastnina - sporazum etažnih lastnikov - sporazum etažnih lastnikov glede skupnih delov - pogodbena volja - podstrešje - dejansko stanje - dokazovanje - skupni del stavbe - posebni deli stavbe
Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotno ugotovljeni vsebini sporazuma z dne 22. 9. 2010. Osrednja teža je v dokazni oceni pravilno dana besedilu sporazuma. Že po imenu gre za "sporazum o tem, da iz skupnih delov stavbe (podstrešja) nastanejo štirje novi posamezni deli v etažni lastnini". Tudi v besedilu ni ničesar, kar bi kazalo le na razdelitev podstrešja na štiri dele, ampak je izrecno navedeno, da "vsak del postane nov posamezni del". Poleg tega je bila dogovorjena vknjižba novo nastalih posameznih delov v (izključno) last.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00045252
SZ-1 člen 109, 109/1, 111. ZPP člen 350, 350/2.
izpraznitev stanovanja - najemnik stanovanja - zakonec - izselitev najemnika - smrt najemnika - ožji družinski član - sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - pisna zahteva - plačevanje najemnine - upravnik stavbe - dejanska trditvena podlaga
Ker toženec uporablja stanovanje, ne da bi sklenil najemno pogodbo oziroma podaljšal najemno pogodbo, stanovanje uporablja nezakonito, zato ga je dolžan izprazniti.
upravitelj zapuščine - spor o upravljanju - določitev osebe - pristojnosti in naloge upravitelja
Do delitve dediči skupno upravljajo in razpolagajo z dediščino. Kadar se ne morejo sporazumeti glede uprave dediščine in ni izvršitelja oporoke, postavi sodišče na zahtevo kateregakoli od njih upravitelja, ki upravlja dediščino za vse, ali pa določi vsakemu dediču del dediščine, ki naj ga upravlja (drugi odstavek 145. člena ZD). Za upravitelja lahko postavi sodišče tudi koga izmed dedičev (tretji odstavek 145. člena ZD).
Postavitev upravitelja zapuščine ni pogojena s soglasjem dedičev. Takega stališča ne podpira niti smisel instituta. Dediči so z zapustnikovo smrtjo postali skupni lastniki dediščine. Njihova lastninska pravica je po naravi stvari omejena z lastninskimi upravičenji ostalih skupnih lastnikov, a odvisnost vsakršnih ukrepov za ohranitev substance premoženja in preprečitev nastajanja škode od njihovega soglasja bi bila prekomerna.
Izbira med potencialnimi upravitelji mora temeljiti na oceni sodišča, kdo bo v največji možni meri mogel poskrbeti za izvršitev potrebnih nalog. Zgolj dejstvo, da se dedič ne strinja s tem, da se sodedič postavi za upravitelja, ne zadostuje za njegovo izključitev iz kroga oseb, ki pridejo v poštev.
OZ člen 179, 182. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 5, 5/3.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - sodna praksa - stroški prevozov na zdravljenje - višina kilometrine
Pritožnik je utrpel zlom stegnenice, odrgnine desne lopatice in rupturo zadnje križne vezi.
OZ člen 239, 239/1. ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - obvestilo o stvarni napaki - dobava blaga oz. oprava storitev - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - pravica do povračila škode - dokazi in izvajanje dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljena pritožbena novota
Pritožnica izrecno priznava, da v svojih vlogah ni vztrajala pri izvedbi naroka. Njeno stališče, da je izvedba naroka bistvena za ugotovitev dejanskega stanja, je neutemeljena že zato, ker pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v SMV ni dovoljen pritožbeni razlog.
Ker na absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je v prid jasnosti pomanjkljivo obrazložene izpodbijane sodbe samo dodalo manjkajoče dejanske ugotovitve, ki izhajajo iz neprerekanih dejstev in s tem saniralo zagrešeno absolutno bistveno postokovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Skladno s pravno teorijo lahko kot ugotovljena dejstva tudi pritožbeno sodišče upošteva neprerekana dejstva. Brez dejstev, povzetih v 9. in 10. točki te obrazložitve, bi utegnila biti pomembna pritožbena navedba, da je toženka pri tožnici naročila tak akvarij, ki bo normalno funkcioniral in njegovo pravilno delovanje ne bo povezano z nobenimi nadaljnjimi stroški. Sodišče prve stopnje je namreč v obrazložitvi povzelo le pojasnilo tožnice, da voda zeleni zaradi enoceličnih alg, kar bi se lahko odpravilo z montažo UV-C enote, za nakup katere se toženka ni odločila, ne pa tudi, da teh navedb toženka ni prerekala. Torej je odločitev o tožbenem zahtevku oprlo na navedbe, ne pa na dejstvo. Ker pa sme sodišče sodbo opreti le na dejstva, je manjkajočo ugotovitev ob upoštevanju določila drugega ostavka 214. člena ZPP dodalo pritožbeno sodišče.
SPZ člen 48, 266. ZTLR člen 24, 25, 26. ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - premoženjska razmerja med bivšima zakoncema - tožba na ugotovitev deleža na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - pridobitev lastninske pravice - z delom pridobljeno premoženje - vlaganja v nepremičnino - solastniški delež - nova stvar - gradnja na tujem - povečanje vrednosti nepremičnine - uporaba stvari z dovoljenjem lastnika - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena sprememba tožbe
Vlaganja pravdnih strank v prenovo gostinskega lokala niso v taki meri spremenila stanja, funkcijo in namen nepremičnine, da bi šlo za novo stvar. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da obsežna prenovitvena dela, drugačna razporeditev prostorov, izboljšanje bivalnih razmer ob ohranitvi prvotnega namena in bistveno povečana vrednost nepremičnine ne zadostujejo za zaključek, da je nastala nova stvar.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00045253
ZPP člen 286, 286/1.
novote - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija dokazov - materialno procesno vodstvo - primarni in podrejeni zahtevek - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje - premik vozila - trk motornih vozil - prometna nesreča motornih vozil - poškodbe nastale v prometni nesreči - škodni dogodek - vzročnost za škodni dogodek
Očitno je, da so se ta dejstva izkazala za relevantna šele po izdelavi izvedenskega mnenja, ker bi v nasprotnem sodišče prve stopnje z materialno procesnim vodstvom tožnico pozvalo, da v tej smeri dopolni trditveno podlago in predlaga dokaze. Gre torej za opravičljiv razlog, zaradi katerega tožnica teh dejstev ni navedla na prvem naroku, ker ni bilo za pričakovati, da so relevantni. Tožnica v pritožbi navaja, da v tožbenih navedbah ni želela obremenjevati sodišča z navedbami o poškodbah ostalih potnikov, ker pred izdelavo izvedenskega mnenja niso bili pomembni in bi po nepotrebnem obremenjevali pravdo. Te razloge, glede na okoliščine primera, pritožbeno sodišče sprejema, pri tem pa dodaja, da (celo) ni vedno mogoče šteti kot nedopustno, če želi stranka počakati z navedbo določenega (rezervnega) argumenta, dokler v postopku ne uvidi, da s primarnim argumentom ni uspela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00044785
SPZ člen 116, 116/2.
upravljanje večstanovajskih stavb - upravnik - aktivna legitimacija - pogodba o medsebojnih razmerjih - zbor etažnih lastnikov - podpis zapisnika
Zapisnika ni podpisala nobena izmed zatrjevanih pogodbenih strank (etažni lastniki in upravnik). Pogodba o medsebojnih razmerjih mora biti sklenjena v pisni obliki in je za njeno sklenitev potrebno ustrezno soglasje, ki pa, kot izhaja iz ugotovljenega, v tem primeru ni razvidno. Tožeča stranka se zato na to, da pogodba učinkuje proti vsakemu novemu etažnemu lastniku, torej tudi proti toženi stranki, in ni treba, da jo podpiše vsak novi etažni lastnik, ne more uspešno sklicevati.
odškodninska odgovornost - ugriz psa - odgovornost lastnika psa - soprispevek oškodovanca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - primarni in sekundarni strah - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tožencema so bila znana odklonilna vedenja psa in sta lahko pričakovala nastanek škodnega dogodka, ki bi ga lahko z ustreznim dodatnim nadzorom preprečila.
ZDR-1 člen 33, 34, 37, 85, 85/2, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 8, 286, 286/3.. URS člen 14, 22, 23, 25.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovne obveznosti
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je očitana kršitev tožnici dokazana. V zvezi s tem so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica 3. 8. 2019 zatem, ko je pomotoma predčasno zaključila dve hitri blagajni, iz njiju odstranila kaseti z gotovino, o čemer ni obvestila nadrejene delavke, sodelavk, ki so v bližini polnile police, ali varnostne službe, niti kaset z denarjem ni izročila pristojnim osebam, temveč ju je pustila nezavarovani in nenadzorovani v nakupovalni košari pod nedelujočo hitro blagajno, ena od kaset pa je bila nato s strani obiskovalke trgovine ukradena. Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da so pri toženi stranki z zaključevanjem hitrih blagajn običajno pričeli ob 20.15 uri (in ne ob 20.45 uri, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje), saj to za odločitev ni bistveno. Bistvo očitka iz odpovedi ni v tem, da je tožnica hitri blagajni zaključila predčasno (kar med strankama sicer niti ni bilo sporno), temveč v njenem nadaljnjem ravnanju z gotovino, ki je bilo v nasprotju z navodili tožene stranke.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Četudi je poveljnik čete potrdil, da je bil tožnik odgovoren za red in disciplino, to še ne dokazuje vsakodnevnega izvajanja nadzora in kršitve pravice do tedenskega počitka.
Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 5/1, 6, 9, 9/1, 9/2, 9/4.
stroški priče - prevozni stroški
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz okoliščine, da je priča prišla na zaslišanje v D. iz B., torej iz kraja, ki je povezan z javnim prevozom. Ob priglasitvi stroškov ni navedla kakšnih posebnih okoliščin v smislu 9. člena Pravilnika, zaradi katerih vožnja z javnim prevoznim sredstvom ne bi prišla v poštev. Nenazadnje tovrstne okoliščine ne izhajajo niti iz pritožbenih navedb, za odločitev o prevoznih stroških pa tudi niso odločilni dejanski prevozni stroški, ampak stroški, ki jih predvideva Pravilnik.
Sodišče prve stopnje je tožniku, ker v sporu ni uspel, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP naložilo povračilo toženkinih stroškov postopka, med drugim za dve pripravljalni vlogi v višini 2 x 375 točk, kar skupno znaša 750 točk (in niti ne 700 točk kot navaja pritožba), čeprav se v spisu nahaja samo ena pripravljalna vloga toženke (z dne 5. 3. 2020), glede katere pa ne drži pritožbeni očitek, da ni bila pomembna, saj je glede pomanjkanja pasivne legitimacije vsebovala navedbe, ki so bile bistvenega pomena za odločitev o glavni stvari (155. člen ZPP). Zato je strošek toženke za sestavo te pripravljalne vloge v višini 375 točk (tar. št. 15 OT z 2 % materialnimi stroški in DDV (kar znaša 279,99 EUR) utemeljen. Ker toženka še ene takšne vloge ni vložila, je potrebno znižanje njenih stroškov za 279,99 EUR.
ARBITRAŽNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048749
ZSKZDČEU-1 člen 131.
postopek za prijetje in predajo med državami članicami - prošnja za prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji
Golo zatrjevanje okoliščin obeh pritožnikov, da je zahtevana oseba živela v Sloveniji pred prijetjem kar nekaj let in da ima v Sloveniji stkane prijateljske in druge vezi, da ima v Sloveniji "poslovno dejavnost", da ima v Sloveniji osebe, na katere je trajno čustveno navezan ter da ima stalno bivališče v Sloveniji, so zgolj navedbe, ki nimajo podlage v spisovnih podatkih. Ko je bila zahtevana oseba zaslišana pred preiskovalno sodnico 29.12.2020, je izjavila, da bo dokumentacijo glede trditve, da ima v Sloveniji "neke vrste poslovno dejavnost", da "ima prijatelje tukaj" in da je "vzpostavil čustvene odnose", sodišču posredovala v roku od osem do deset dni. Tega zahtevana oseba v danem roku (niti v pritožbi) ni storila, zato sodišče prve stopnje
s tem v zvezi ni moglo ugotavljati in ugotoviti drugačnega dejanskega stanja od tistega, ki izhaja iz podatkov zgoraj navedenih spisov.
sodna taksa - plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo - prepozen predlog
S potekom 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse je potekel tudi rok za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je toženec podal predlog za obročno plačilo sodne takse (šele) v predmetni pritožbi, vloženi dne 19. 10. 2020, je s takšnim predlogom prepozen in ga ni mogoče več upoštevati oziroma obravnavati.
financiranje programov založništva v športu - financiranje projekta - omejitev - pogodbena podlaga - sporno pogodbeno določilo - vrednost projekta - prosto urejanje pogodbenih razmerij - neupravičena obogatitev - izpolnitev obveznosti - plačilo neobstoječega dolga - vrnitev prejetega - prikrajšanje in obogatitev - fiktivni računi - privolitev v prikrajšanje - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga
Pogodbe so lahko podlaga za plačilo le za tiste zneske, ki sodijo v okvir 75 % oz. 40 % dejanske vrednosti programa/tehnologije/publikacije, ne pa tudi za tiste, ki to omejitev morda presegajo. Povedano bolj konkretno: če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da določeni stroški, ki jih je uveljavljala toženka, niso nastali ali niso pravno upoštevni, bi bila dejanska vrednost izvedenega programa/tehnologije/publikacije, ki je po trditvah tožnice enaka (priznanim) stroškom, nižja od predvidene, posledično pa sledi zaključek, da je tožnica financiranje izvedla v previsokem %, to razliko, ki presega v pogodbah določen odstotek, pa je toženka prejela, ne da bi za to obstajala podlaga v pogodbi.
ničnost pogodbe - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dokazni standard - načelo vestnosti in poštenja - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - potrebni pravdni stroški
Tožnik bi po po lastni presoji lahko vložil poljubno število vlog in bi bile vse obsežne in obrazložene, kar pa ne pomeni, da bi bile tudi za pravdo potrebne. Stroški morajo biti smotrni, torej ustrezni smotrnim, ne vsem ravnanjem za dosego strankinega cilja. V skladu z načelom vestnosti in poštenja (11. čl. ZPP) mora stranka stroške, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo možno mero, ki ji še zagotavlja učinkovito varstvo njenih interesov.
Tožnica je sicer s svojimi navedbami in dokazi zbudila nekaj dvoma, ni pa ji uspelo, da bi ta dvom potrdila tako, da o domnevni pokojničini nesposobnosti za razsojanje v času sklepanja sporne pogodbe ne bi dvomil noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen odrasel človek.