Dedič, ki je dal izjavo, sicer lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti (drugi odstavek 138. člena ZD), vendar ne v zapuščinskem postopku, temveč mora vložiti tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00047182
OZ člen 837. ZGD-1 člen 3, 3/6, 72, 72/1. ZPP člen 318, 339, 339/2, 339/2-14.
postopek v sporu majhne vrednosti - samostojni podjetnik - firma samostojnega podjetnika - posredniška pogodba - vzpostavitev stika - plačilo provizije za posredovanje - nesklepčna tožba - neutemeljen tožbeni zahtevek - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvo posredniške pogodbe je posrednikova zaveza, da si bo prizadeval najti in spraviti v stik z naročiteljem osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, naročitelj pa se mu zaveže, da mu bo za to dal določeno plačilo, če bo pogodba sklenjena (837. člen OZ). Vzpostavitev stika med posrednikom in tretjim, s katerim se bo naročitelj pogajal o sklenitvi pogodbe, je odločilna za presojo, da je posrednik upravičen do dogovorjene provizije.
ničnost pogodbe - poslovna sposobnost - dokazna ocena - dokazni standard - načelo vestnosti in poštenja - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - potrebni pravdni stroški
Tožnik bi po po lastni presoji lahko vložil poljubno število vlog in bi bile vse obsežne in obrazložene, kar pa ne pomeni, da bi bile tudi za pravdo potrebne. Stroški morajo biti smotrni, torej ustrezni smotrnim, ne vsem ravnanjem za dosego strankinega cilja. V skladu z načelom vestnosti in poštenja (11. čl. ZPP) mora stranka stroške, ki jih uveljavlja od nasprotne stranke, skrčiti na tisto najmanjšo možno mero, ki ji še zagotavlja učinkovito varstvo njenih interesov.
Tožnica je sicer s svojimi navedbami in dokazi zbudila nekaj dvoma, ni pa ji uspelo, da bi ta dvom potrdila tako, da o domnevni pokojničini nesposobnosti za razsojanje v času sklepanja sporne pogodbe ne bi dvomil noben v življenjskih zadevah povprečno izkušen odrasel človek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00046039
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/1.. ZVZD-1 člen 52.
plačilo odškodnine - renta - nezgoda pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - višina odškodnine
Pritožba utemeljeno oporeka presoji sodišča prve stopnje, temelječi na prvem odstavku 171. člen OZ, da je tožnik v deležu 10 % prispeval k nastanku škode. Presojo je sodišče prve stopnje utemeljilo z ugotovitvijo, da tožnik pred uporabo ni preveril brezhibnosti in varnosti lestve, da toženke o neprimernosti lestve in neprimernosti ter nevarnosti samega postopka montaže cevi za odsesavanje ni obvestil. Hkrati je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je na prvi pogled vidno, da je lestev stara, les, iz katerega je izdelana, pa dotrajan. Ob takšni lestvi, ki jo je tožniku zagotovila toženka, in ob odrejenem načinu dela ni podlage za presojo, da je tožnik z opustitvijo posebnega pregleda in obvestila sosprispeval k nastanku škode.
ZDR-1 člen 38, 38/1, 39, 39/1, 42, 42/1, 81.. ZPP člen 226, 226/2.
konkurenčna prepoved - poslovna skrivnost
Sodišče prve stopnje ravnanj toženke, ki kažejo na namero opravljanja konkurenčne dejavnosti, utemeljeno ni štelo kot kršitve obveznosti iz prvega odstavka 39. člena ZDR-1.
Pravilna je ugotovitev, da tožnik ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve zoper toženo stranko, saj pisno opozorilo delavcu na izpolnjevanje obveznosti in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob ponovni kršitvi delovne obveznosti iz 85. člena ZDR-1 ni akt delodajalca, zoper katerega je dovoljeno samostojno pravno varstvo skladno z ZDR-1.
sodna taksa - plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse - neplačilo sodne takse - pogoji za oprostitev in odlog plačila sodne takse - predlog za obročno plačilo - prepozen predlog
S potekom 15 dnevnega roka za plačilo sodne takse je potekel tudi rok za vložitev predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse. Ker je toženec podal predlog za obročno plačilo sodne takse (šele) v predmetni pritožbi, vloženi dne 19. 10. 2020, je s takšnim predlogom prepozen in ga ni mogoče več upoštevati oziroma obravnavati.
Pritožbeno sodišče se strinja z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, kar pomeni, da zavrača pritožbene očitke v smislu kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da izpodbijani sklep ne vsebuje razlogov o vseh pomembnih okoliščinah (tožnik izpostavlja zlasti neupoštevanje mnenja sindikata), ter da so razlogi sodišča v neskladju (kar tožnik veže na ugotovitve sodišča v zvezi z dogovorom med sindikatom in toženko, da je tožnik profesionalni predsednik sindikata, o čemer pa ni bila sklenjena še posebna pogodba o zaposlitvi). Nič od navedenega namreč ni odločilni razlog, ki bi lahko vplival na presojo verjetnosti terjatve oziroma, ki bi lahko privedel do ugotovitve o nezakonitosti odpovedi.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00047164
OZ člen 10, 131.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 179.. ZPP člen 285.. ZDSS-1 člen 34.
odškodninska odgovornost delodajalca - vzročna zveza - nedopustno ravnanje
Pritožbeno sodišče zavrača tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) preveriti in upoštevati, da je tožnik zoper sodbo Pdp 135/2019, v zvezi s katero vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, vložil ustavno pritožbo. Kot tožnik sam navaja v pritožbi, sodišču po procesnih pravilih zaradi vložene ustavne pritožbe ni treba prekiniti postopka, neutemeljeno pa navaja, da bi bilo v izogib dodatnim stroškom to vendarle treba storiti zaradi prepovedi povzročanja škode drugemu (10. člen OZ).
odškodninska odgovornost - ugriz psa - odgovornost lastnika psa - soprispevek oškodovanca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - posttravmatska stresna motnja - primarni in sekundarni strah - trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Tožencema so bila znana odklonilna vedenja psa in sta lahko pričakovala nastanek škodnega dogodka, ki bi ga lahko z ustreznim dodatnim nadzorom preprečila.
Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.. OZ člen 190, 190/3.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - slovenska vojska - vračilo nagrade
Dejstvo, da v obravnavani zadevi toženčevi prošnji za prekinitev delovnega razmerja ni sledila sklenitev sporazuma o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ampak le obvestilo tožnice o prenehanju delovnega razmerja z dnem, kot ga je predlagal toženec, ne vpliva oziroma ne spremeni razlage, da se prošnja pripadnika za sporazumno prekinitev delovnega razmerja šteje, da je prekinil pogodbo o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 4. člena Uredbe.
Za popolnost tožbe zadošča, da stranka navede toliko dejstev, da je možna jasna identifikacija zahtevka in njegova ločitev od morebitnih drugih zahtevkov.
ZNPPol člen 4, 20.. Pravilnik o policijski uniformi in nadomestilih (2014) člen 12, 12/1.. ZJU člen 94, 94/4.. Pravilnik o posesti in nošenju orožja in streliva v policiji (2013) člen 4, 4/3.
Tožnik je dne 3. 9. 2018 in 4. 9. 2018 kršil delovne obveznosti, ker ni hotel v lastnih (civilnih) oblačilih izvajati temeljnih policijskih nalog iz 4. člena ZNPPol, kot mu je bilo skladno z 39. členom Pravil policije v povezavi s prvim odstavkom 12. člena Pravilnika o policijski uniformi in nadomestilih odrejeno z dnevnim razporedom dela in dodatno opredeljeno v načrtu poostrenega nadzora. Zato mu je bil s sklepom z dne 13. 11. 2018 utemeljeno izrečen disciplinski ukrep denarne kazni v višin 5 % plače za polni delovni čas iz plače za mesec september 2018.
Sodišče prve stopnje je tožniku, ker v sporu ni uspel, na podlagi prvega odstavka 154. člena ZPP naložilo povračilo toženkinih stroškov postopka, med drugim za dve pripravljalni vlogi v višini 2 x 375 točk, kar skupno znaša 750 točk (in niti ne 700 točk kot navaja pritožba), čeprav se v spisu nahaja samo ena pripravljalna vloga toženke (z dne 5. 3. 2020), glede katere pa ne drži pritožbeni očitek, da ni bila pomembna, saj je glede pomanjkanja pasivne legitimacije vsebovala navedbe, ki so bile bistvenega pomena za odločitev o glavni stvari (155. člen ZPP). Zato je strošek toženke za sestavo te pripravljalne vloge v višini 375 točk (tar. št. 15 OT z 2 % materialnimi stroški in DDV (kar znaša 279,99 EUR) utemeljen. Ker toženka še ene takšne vloge ni vložila, je potrebno znižanje njenih stroškov za 279,99 EUR.
ZDR-1 člen 156.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
misija - vojska - tedenski počitek - odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka
Pritožba neutemeljeno izpodbija tudi ugotovitev, da tožniku zaradi večernih sestankov ni bil kršen tedenski počitek. Pri večernih sestankih v t.i. korimekih je šlo le za krajše dnevno informiranje, ki je nujno za nemoteno delovanje ustroja, kakršen je vojaška misija. Pri tem je sodišče upoštevalo stališča Vrhovnega sodišča RS iz zadev VIII Ips 31/2019, VIII Ips 54/2019, VIII Ips 18/2020, VIII Ips 3/2020 in VIII Ips 22/2020. Po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni šlo za formalne in organizirane sestanke, ki bi se jih pripadniki morali udeleževati ob določnem času, bili so zelo kratki (5 do 10 min) in jih ni mogoče šteti za kršitev tožnikove pravice do izrabe tedenskega počitka.
financiranje programov založništva v športu - financiranje projekta - omejitev - pogodbena podlaga - sporno pogodbeno določilo - vrednost projekta - prosto urejanje pogodbenih razmerij - neupravičena obogatitev - izpolnitev obveznosti - plačilo neobstoječega dolga - vrnitev prejetega - prikrajšanje in obogatitev - fiktivni računi - privolitev v prikrajšanje - trditvena podlaga - zadostna trditvena podlaga
Pogodbe so lahko podlaga za plačilo le za tiste zneske, ki sodijo v okvir 75 % oz. 40 % dejanske vrednosti programa/tehnologije/publikacije, ne pa tudi za tiste, ki to omejitev morda presegajo. Povedano bolj konkretno: če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da določeni stroški, ki jih je uveljavljala toženka, niso nastali ali niso pravno upoštevni, bi bila dejanska vrednost izvedenega programa/tehnologije/publikacije, ki je po trditvah tožnice enaka (priznanim) stroškom, nižja od predvidene, posledično pa sledi zaključek, da je tožnica financiranje izvedla v previsokem %, to razliko, ki presega v pogodbah določen odstotek, pa je toženka prejela, ne da bi za to obstajala podlaga v pogodbi.
postopek za delitev solastnine - delitev solastne nepremičnine - prekinitev postopka - pripadajoče zemljišče k stavbi - predhodno vprašanje - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupni deli stavbe - solastnina na skupnih delih
Lastninska pravica posameznega dela stavbe je neločljivo povezana s solastninsko pravico na skupnih delih, med skupne dele pa lahko poleg stavbišča sodijo tudi druge nepremičnine (tretji in četrti odstavek 105. člena SPZ). Peti odstavek 105. člena SPZ pa določa, da nihče od solastnikov ne more zahtevati delitve solastnine na skupnih delih, torej tudi ne delitve zemljišča, za katerega je ugotovljeno, da sodi med skupne dele stavbe.
V primeru, ko stranki sploh nimata pravnoposlovne volje skleniti določen pravni posel, temveč ustvarita le listino, ki ima zunanji videz neke pogodbe, taka navidezna pogodba sploh ne obstaja, je neobstoječa, kar je še večja hiba kot ničnost (nična pogodba je bila sklenjena na podlagi pravnoposlovne volje strank in obstaja, vendar je obremenjena s hudimi hibami, neobstoječa pogodba pa nikoli ni nastala). Ker OZ nima posebnih določb o neobstoječih pogodbah in o tem, kako jih izničiti (»spraviti s sveta«), se v praksi uporablja zahtevek na ugotovitev ničnosti.
OZ v 50. členu ureja dve obliki navidezne pogodbe: prva je tista, kjer navidezna pogodba po volji pogodbenih strank prikriva neko drugo, potencialno veljavno pogodbo (drugi odstavek 50. člena OZ določa: Če pa navidezna pogodba prikriva kakšno drugo pogodbo, velja ta druga, če so izpolnjeni pogoji za njeno pravno veljavnost.). Druga pa je zgoraj opisana neobstoječa pogodba, pri kateri sploh nikoli ni bilo volje strank za sklenitev (kakršnekoli) pogodbe, temveč navidezna sopogodbenika zasledujeta le cilj, ustvariti nekaj, kar bo v zunanjem svetu ustvarjalo vtis (iluzijo) pogodbe. Le v prvem primeru, ko torej nekakšna pogodba obstaja (vendar ne taka, kot se kaže na zunaj), je mogoče uporabiti pravilo tretjega odstavka tega člena, da navideznosti pogodbe ni mogoče uveljavljati proti tretji pošteni osebi.
Kadar gre za neobstoječo pogodbo, ko torej pogodbe sploh ni, že pojmovno ni možno, da bi poštena tretja oseba lahko uveljavljala kakršnekoli pravice iz take (neobstoječe) pogodbe. V konkretnem primeru to pomeni, da prva toženka, tudi če bi bila glede pogodbe z dne 12. 11. 1997 poštena tretja oseba v smislu tretjega odstavka 50. člena OZ, ne more na podlagi take neobstoječe pogodbe zahtevati ničesar.
Notarska zapisa nimata (veljavne, obstoječe) pravne podlage, saj ugotavljata (domnevni) obstoj obveznosti, ki je ni. Ker druge kavze notarskih zapisov toženki nista zatrjevali (npr. darila drugotoženke prvotoženki), sta sporna notarska zapisa iz let 2015 in 2016 nična zaradi pomanjkanja dopustne pravne podlage (četrti odstavek 39. člena OZ).
Tožnik ima pravni interes za ugotovitveno tožbo, čeprav ima na voljo izbrisno tožbo. Bistveno je, da tudi zahtevek na ugotovitev ničnosti lahko učinkovito pripomore k izboljšanju tožnikovega položaja v izvršilnem postopku.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka - misija - vojska
Četudi je poveljnik čete potrdil, da je bil tožnik odgovoren za red in disciplino, to še ne dokazuje vsakodnevnega izvajanja nadzora in kršitve pravice do tedenskega počitka.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - izločitveni zahtevek - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - sporna dejstva v zapuščinskem postopku - dogovor glede lastništva - obstoj oporoke
Na pravdo se napoti tisto osebo, katere pravica je manj verjetna – v konkretnem primeru je to dedinja, ki v zapuščinskem postopku še ni dokazala obstoja zatrjevanega dogovora z zapustnico oz. obstoja oporoke.