zahteva za sodno varstvo - pritožba - zamuda roka - zavrženje pritožbe
Ker tako niso izkazane objektivne okoliščine tj. okoliščine, ki so izven sfere storilčevega ravnanja, na katere torej ni imel možnosti vplivati in ki so mu objektivno preprečevale vložitev zahteve za sodno varstvo, temveč je zamuda roka za vložitev zahteve za sodno varstvo posledica zatrjevane storilčeve preobremenjenosti, ki je imela za posledico, da je storilec pozabil na rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, na podlagi takih pritožbenih navedb storilčevi pritožbi ni mogoče ugoditi.
regulacijska začasna odredba v pravdi zaradi dodelitve otroka - nujni ukrep - ogroženost otroka - nastanek škode - varstvo koristi otroka
Z regulacijsko začasno odredbo se v družinskih postopkih urejajo izjemni položaji, ob katerih je varstvo otroka tako ogroženo, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnost sodbe. V tem trenutku pritožbeno sodišče ne ve, ali je predlagateljica tožbo za dodelitev deklice v varstvo in vzgojo že vložila, na vsak način pa je to pravilna in edina pot, s katero bo, ob odsotnosti sporazuma z dekličinim očetom, lahko uredila vprašanja varstva, vzgoje, stikov in plačila preživnine deklice po razpadu življenjske skupnosti z njenim očetom.
Sodišče lahko ukrepe za varstvo koristi otroka (160. člen DZ) izreče po uradni dolžnosti ali na predlog, a v vsakem primeru samo takrat, kadar je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, ali je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev, ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju, škoda pa obsega tako škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju, kot je mogoče povzeti iz 157. člena DZ. Za ugotovitev pogoja ogroženosti otroka morata biti skladno z določilom drugega odstavka 157. člena DZ kumulativno izpolnjena dva pravna standarda, ki morata biti v vzročno posledični zvezi, in sicer: obstoj oziroma zelo verjeten nastanek škode, ki se kaže kot škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka, drugi pogoj za presojo otrokove ogroženosti pa je vir, iz katerega izhaja oziroma grozi škoda otroku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00045707
KZ-1 člen 20, 20/2, 73, 73/1, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - kazenska sankcija - odmera kazni - obtoženčevo slabo zdravstveno stanje - odvzem predmetov - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov
Stvar konkretne ocene je, ali so izpolnjeni pogoji za odvzem mobilnega aparata. Že po logiki stvari je ta namenjen telefoniranju in če je storilec aparat v tem smislu uporabil za izvršitev kaznivega dejanja, je njegov odvzem utemeljen tudi če v sodbi ni podrobneje, ali pa sploh ni obrazložen.
zakonski znaki prekrška - razlaga pojma javno mesto
Določbo tretjega odstavka 11. člena ZZZiv je treba razlagati skupaj z ostalimi določbami tega zakona, tudi s 4. točko 4. člena, ki določa definicijo javnega mesta. Ker ni šlo za javno mesto v smislu določb ZZZiv, niso podani vsi zakonski znaki prekrška.
predodelitev otroka - spremenjene okoliščine - zavrnitev dokaznega predloga - izvedensko mnenje - mnenje otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - preživnina - potrebe otroka - otrokovi stiki
V sodni praksi ni sporno, da ima mnenje CSD, katerega namen je razjasnitev določenih dejanskih vprašanj, bistvene značilnosti in strukturo izvedenskega mnenja.
stroški izvedenca - predujem za izvedenca - oprostitev plačila stroškov postopka - odločba o brezplačni pravni pomoči
Stranka, ki predlaga izvedbo dokaza z zaslišanjem izvedenca, mora po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali v zvezi z izdelavo mnenja.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - pavšalna odškodnina - kršitev osebnostnih pravic - pravična denarna odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - dokazovanje
ZPŠOIRSP pavšalne odškodnine ne določa kar abstraktno, na počez, ampak gre za znesek, ki je namenjen kritju tipične škode, ki je nastala izbrisanim osebam zaradi izbrisa. Če oškodovanec meni, da je utrpel večjo škodo, pa lahko to uveljavi v sodnem postopku. V takem primeru se za odločanje o denarni odškodnini uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja (11. člen ZPŠOIRSP), kar pomeni, da mora tožnik skladno z določilom 131. člena OZ dokazati vrsto in obseg škode ter vzročno zvezo med njo in izbrisom.
Pritožbene navedbe o tem, ali je obdolženec dejansko izjavil in s svojim ravnanjem nakazoval, da bo ponovil prekršek in ali je policist F. zakonito uporabil strokovni prijem davljenja od zadaj za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijane sodbe oziroma odgovornosti obdolženca za storjeni prekršek nerelevantne, saj je šlo za uporabo strokovnega prijema po tem, ko je bil postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom že končan. Postopek preizkusa alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom še ne predstavlja postopka o prekršku, temveč postopek po določbah ZPrCP, s katerimi policisti ugotavljajo izpolnjevanje pogojev za udeležbo v cestnem prometu. Ta postopek so dolžni poznati vsi vozniki, ki opravijo vozniški izpit. Tako policistom ni naložena zakonska dolžnost, da bi preizkušance poučevali in obveščali o njihovih pravicah ter posledicah strinjanja oziroma nestrinjanja z elektronskim alkotestom in podpisom zapisnika.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mladoletni oškodovanec - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnik, ki je bil ob škodnem dogodku star 5,5 let, ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje pa 8,5 let, utrpel udarnino možganov oziroma majhno subarahnoidno krvavitev desno frontalno supraorbitalno, zlom desne orbite, zlom desne etmoidne kosti in zlom nosu, rano nad zgornjo ustnico, opraskanine obraza, udarnine po levi roki in obeh stegnih nad koleni. V posledici udarca v glavo je na dan škodnega dogodka utrpel epileptični napad in krvavitev iz nosu, za tem pa še iztek likvorja iz nosu zaradi zloma lobanjskih kosti. Skupaj je sodišče prve stopnje tožniku iz naslova nepremoženjske škode prisodilo 16.800,00 EUR.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 16, 16/1, 16/5, 16/6, 16/9, 17, 17/1, 17/5.. KPJS člen 45.
delovni čas - pripravljenost za delo - policist - kolektivni delovni spor
Ravnanje nasprotne udeleženke, ki časa odrejene pripravljenosti na delo na drugem kraju (ne doma in ne na kraju, od koder mu je zagotovljen čas prihoda na delo v 1 uri) članom predlagatelja ni priznala kot delovnega časa, ne predstavlja kršitve 17. člena KPP, posledično tudi ne 16. člena KPP in 45. člena KPJS.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. OZ člen 622.. ZDR člen 11, 16.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo materialni položaj tretje, pri čemer je bistveno, da je v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo predloga prejela plačo v povprečnem mesečnem neto znesku 843,98 EUR in da s tem presega finančni cenzus 785,50 EUR.
postopek za preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe - osebni stečaj - vzrok za neizpolnitev posebnega pogoja
Oškodovanci pa lahko med postopkom osebnega stečaja do poplačila svoje terjatve pridejo le na način, da poplačilo zahtevajo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.
Ker dolžnik sodne takse ni plačal, prav tako pa zoper že izdani plačilni nalog ni vložil ugovora, je sodišče druge stopnje v skladu s petim odstavkom 29.b člena ZIZ pravilno zaključilo, da se šteje njegov ugovor zoper sklep o izvršbi za umaknjen.
postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - insolventnost - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - bančni račun - zaprt transakcijski račun dolžnika - izpodbijanje domnevne baze - predložitev dokazov - dolžnikove obveznosti - računovodski izkazi - procesno gradivo
Pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
sprememba ureditve stikov - način izvrševanja stikov - ukinitev stikov - največja korist otroka
Ob ugotovitvi, da si A. A. stikov z očetom želi, da bližino z njim pogreša in da očeta potrebuje in da bi mu bili v največjo korist redni in dejavni stiki z njim, je (le) vprašanje, kakšni stiki naj se določijo.
ZDR-1 člen 4, 4/1, 13, 18, 200.. ZDR člen 11, 16.. OZ člen 622.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
sodba na podlagi pripoznave - stroški pravdnega postopka
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožnik pred vložitvijo tožbe toženca ni pozval k plačilu vtoževanega zneska in da tega tožnik v tožbi tudi ni zatrjeval. Tožnik je v tožbi in to ponavlja tudi v pritožbi, zatrjeval le, da je pri CSD opravil poizvedbe glede toženčevega šolanja in prosil za potrdilo o toženčevem šolanju in ugotovitev o toženčevem statusu.
Glede na take navedbe je torej tožnik opravil le poizvedbe o obstoju svoje denarne terjatve zoper toženca iz naslova povračila neutemeljeno plačanih mesečnih preživnin.