postopek prisilne likvidacije - posebna pravila, če je pravna oseba insolventna - stečajni postopek - sklep o začetku stečajnega postopka - stranke postopka prisilne likvidacije - pritožba družbenika - insolventnost - domneva insolventnosti - trajnejša nelikvidnost - bančni račun - zaprt transakcijski račun dolžnika - izpodbijanje domnevne baze - predložitev dokazov - dolžnikove obveznosti - računovodski izkazi - procesno gradivo
Pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen.
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela - višja sila - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - varstvo otroka - epidemija
V interventni zakonodaji je opredeljena pravica delodajalca, da lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače za delavce, ki so odsotni z dela zaradi višje sile oziroma zaradi varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol, to pa ne pomeni, da lahko delavec samovoljno brez soglasja delodajalca izostane z dela v času zaprtja šol, ne da bi izkazal objektivne razloge za nezmožnost opravljanja dela.
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da je tožnik storil kršitev iz 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, pravilna pa je tudi njegova ugotovitev, da kršitve iz 4. alineje istega odstavka istega člena ni storil, saj je toženo stranko obvestil o razlogu svoje odsotnosti.
vročanje samostojnemu podjetniku - pravica do zasebnega življenja - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - vročanje pisanj na poslovnem naslovu
Golo dejstvo, da je nekdo samostojni podjetnik, še ne utemeljuje, da se vsa pisanja veljavno vročajo na njegov poslovni naslov, tudi glede zadev, ki se ne nanašajo na gospodarsko dejavnost. Stranka ima pravico, da se pisanja, ki niso v zvezi z njeno dejavnostjo, vročajo na naslov prebivališča v stanovanju (prvi odstavek 140. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Vsak svobodno izbira, kje bo prebival (prvi odstavek 32. člena Ustave Republike Slovenije). Pri razumevanju določil glede vročanja moramo upoštevati tudi pravico do doma in zasebnega življenja, ki ga je posameznik upravičen ločiti od gospodarskega udejstvovanja (35. člen URS).
izvršba na nepremičnino - ugotovitev tržne vrednosti nepremičnine
Ker je glede na podatke spisa dolžnik vlogo z dne 23. 10. 2020, v kateri je zatrjeval neujemanje dejanskega stanja s pravnim in se prvič zavzemal za nižjo vrednost nepremičnine kot je bila ocenjena s cenilnim poročilom, vložil šele dne 27. 10. 2020, kar je po poteku roka, danega za izjavo na pojasnila cenilca z dne 5. 10. 2020, pritožba z izpostavljanjem teh dejstev (neujemanje zemljiškoknjižnih podatkov z dejanskim stanjem), zaključka o strokovnosti in popolnosti odgovora cenilca kmetijske stroke ne more izpodbiti.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 54, 84, 84/1, 84/2. OZ člen 39, 533, 540.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - vračanje daril po razvezi zakonske zveze - preklic darila - causa donandi - odpadla kavza - posebno premoženje zakonca - skupno premoženje zakoncev - sprememba identitete nepremičnine - razpolaganje z nedoločenim deležem na skupnem premoženju - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem
Tožnica tožencu ni podarila nekaj iz svojega posebnega premoženja, ampak skupno premoženje, česar ni mogla storiti, saj gre za skupno lastnino in premoženje, ki še ni bilo razdeljeno. Navedeno pomeni, da darila med zakoncema v konkretnem primeru ni bilo, zato ga tožnica ne more zahtevati nazaj na podlagi 84. člena ZZZDR. Ob povedanem je sodišče prve stopnje tožničin zahtevek pravilno zavrnilo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - mladoletni oškodovanec - duševne bolečine zaradi skaženosti
Tožnik, ki je bil ob škodnem dogodku star 5,5 let, ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje pa 8,5 let, utrpel udarnino možganov oziroma majhno subarahnoidno krvavitev desno frontalno supraorbitalno, zlom desne orbite, zlom desne etmoidne kosti in zlom nosu, rano nad zgornjo ustnico, opraskanine obraza, udarnine po levi roki in obeh stegnih nad koleni. V posledici udarca v glavo je na dan škodnega dogodka utrpel epileptični napad in krvavitev iz nosu, za tem pa še iztek likvorja iz nosu zaradi zloma lobanjskih kosti. Skupaj je sodišče prve stopnje tožniku iz naslova nepremoženjske škode prisodilo 16.800,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00046197
ZIZ člen 15, 44, 53, 53/2, 58, 58/1, 58/3. ZPP člen 7, 212. OZ člen 336, 356, 365.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno breme dolžnika - odgovor na ugovor - trditveno in dokazno breme upnika - domneva resničnosti ugovornih navedb - zastaranje - judikatne terjatve - desetletni zastaralni rok - izvršba na podlagi verodostojne listine - začetek teka zastaralnega roka - ustavitev izvršbe - nezmožnost oprave izvršbe
Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je potrebno o utemeljenosti dolžničinega ugovora zastaranja ugotavljati zgolj v okviru podane trditvene podlage v ugovoru (seveda v razmerju do trditvene podlage upnice v predlogu z dne 3. 1. 2020). Vendar pa je sodišče prve stopnje v nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve glede na to, da dolžnica v ugovoru ni izpodbijala trditveno podlago upnice v predlogu, da je nastopila izvršljivost izvršilnega naslova dne 15. 10 2004, ugovarjala pa je zastaranje po 365. členu OZ, napravilo napačne materialnopravne zaključke, da ugovor ni obrazložen in s tem ni utemeljen. Upoštevati je namreč 356. člen OZ, ki določa, da vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo pred sodiščem, zastarajo v desetih letih ter 336. člen OZ, ki določa, da začne zastaranje teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti, torej v primeru pravnomočnih sodnih odločb z dnevom izvršljivosti. Glede na to, da je dolžnica v ugovoru trdila, da je pravnomočen sklep opr. št. I 1467/2004 postal pravnomočen dne 15. 10. 2004 in glede nato, da prvo sodišče ugotavlja na podlagi trditev v predlogu, da je postal izvršljiv dne 15. 10. 2004, je nedvomno od tega datuma do vložitve predloga za izvršbo dne 3. 1. 2020 10-letni rok že potekel. Dolžnica je v zvezi s svojim ugovorom zastaranja v smislu 356. člena OZ torej podala zadostno trditveno podlago, v kolikor pa zaradi samega poteka nadaljnjega izvršilnega postopka zastaranje ni teklo v smislu 365. člena OZ, pa je bilo zatrjevanje tega dejstva, da zastaranje ni nastopilo z dnevom izvršljivosti zatrjevane sodne odločbe, ker je po pridobitvi izvršilnega naslova tekla še izvršba, po vložitvi ugovora po pravilih o trditvenem in dokaznem bremenu na strani upnice, ki bi to dejstvo morala zatrjevati v odgovoru na ugovor v smislu 58. člena ZIZ. Tudi v postopku izvršbe se namreč smiselno uporabljajo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, kot je to določeno v 7. in 212. členu ZPP (glede na 15. člen ZIZ), kar pomeni, da mora vsaka stranka navesti tista dejstva in dokaze, ki so njej v korist oziroma s katerimi nasprotuje trditvam in dokazom nasprotne stranke. Dejstva, ki jih stranka ne zanika, pa se štejejo za priznana, kar je tudi povzeto v prvem odstavku 58. člena ZIZ.
Na drugačno porazdelitev trditvenega in dokaznega bremena tudi ne more vplivati obrazložitev sodišča prve stopnje, ko samo zaključuje, da v postopku izvršbe, ki teče na podlagi verodostojne listine po tem, ko sklep o izvršbi postane izvršljiv, takoj sledi oprava izvršbe oz. prisilna izterjava upnikove terjatve, zaradi česar po mnenju sodišča prve stopnje začne zastaralni rok teči šele, ko je postopek pravnomočno končan. To so trditve, kot je zgoraj obrazloženo, ki bi jih morala postaviti upnica v odgovoru na ugovor. Upoštevati je namreč 44. člena ZIZ, ki določa, da se postopek izvršbe tudi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine ustavi, če ni premoženja. Tudi iz tega razloga bi moral posledično upnik zatrjevati v odgovoru na ugovor dejstvo, da se je po pridobitvi izvršilnega naslova izvršilni postopek nadaljeval v zvezi s posameznimi predlaganimi sredstvi izvršbe in kdaj se je ta končal.
rok za pritožbo - rok za ugovor - sklep o zavarovanju - začasna odredba o načinu izvrševanja stikov - sprememba izvajanja stikov
V skladu s tretjim odstavkom 9. člena v zvezi z 239. členom ZIZ in 100. členom ZNP-1 je treba ugovor in pritožbo zoper sklep o zavarovanju vložiti v osmih dneh.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051123
KZ-1 člen 186, 186/1.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - anonimna prijava - razlogi za sum
Ko policisti po (anonimni) prijavi nadaljujejo z zbiranjem obvestil in dokazni standard razlogov za sum nadgradijo z objektivnimi in naknadno preverljivimi dejstvi. Ni potrebno, da policija glede takšnega vira posreduje podatke o njegovi zanesljivosti in preverljivosti njegovih navedb. Gre za okoliščine, ki nenazadnje podrobno izhajajo že iz opisa kaznivega dejanja (število zaseženih sadik, količina zasežene prepovedane droge, gojenje na dveh lokacijah, med drugim v posebej prirejenih prostorih - dveh šotorih, posest elektronske tehtnice in kovinskega mlinčka, količina predmetov in opreme za gojenje droge, ki je bila nesorazmerno draga z obdolženčevimi prihodki v inkriminiranem obdobju) in na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je v obravnavanem primeru šlo za ukvarjanje s proizvodnjo prepovedane droge, pri kateri se ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - vojska - misija - zmotna uporaba materialnega prava - pravica do tedenskega počitka
Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da tožniku analize slikovnega gradiva na dan počitka ni nihče od nadrejenih izrecno ukazal. Vendar pa je na podlagi ugotovitve, da je bilo tožniku pomembno, da je naloga dobro opravljena in je bil tako zavzet za njeno opravo, zmotno štelo, da je šlo za delovno zadolžitev, ki jo je tožnik moral opraviti na dan počitka. Tožnik je po ugotovitvi sodišča prve stopnje analizo slikovnega gradiva vzel kot raziskovalno delo, ki ga je opravljal na dan počitka, ker takrat ni bil utrujen od drugih nalog in se je zato lahko usedel za računalnik in delal, vendar pa ta ugotovitev ne vpliva na to, da mu ta delovna naloga ni bila odrejena na dela prost dan. Pritožbeno sodišče ne dvomi v veliko tožnikovo angažiranost pri opravljanju njegovega dela, ki je rezultiralo v kvalitetno opravljenem delu, vendar to ne utemeljuje materialnopravnega zaključka, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka.
ZPP člen 133, 133/1, 139, 139/3, 142, 142/1, 318, 318/1.
zamudna sodba - vročanje tožbe v odgovor - vročanje pravni osebi - oseba, pooblaščena za sprejem
ZPP ne določa zaporedja vročanja, oziroma da bi vročevalec moral najprej poskusiti pisanje vročiti zakonitemu zastopniku oziroma da bi moral iskati katero izmed pooblaščenih oseb. Za pravilno vročitev pisanja je bistveno, da je bila vročitev opravljena delavcu pravne osebe na naslovu, ki je vpisan v register in v poslovnih prostorih.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - predlog za omejitev dedovanja - izročitev premoženja - obseg omejitve dedovanja
Omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, in izročitev le-tega Republiki Sloveniji oziroma občini nastopi glede vsake pravice, ki sestavlja zapustnikovo premoženje, v višini deleža, ki ga priznana terjatev iz naslova prejete pomoči predstavlja glede na celotno vrednost zapuščine. Republika Slovenija oziroma občina se z dediči zapustnikovega premoženja lahko tudi drugače dogovorita.
ZFPPIPP člen 14/2, 14/2-1, 22/1, 234, 234/3, 234/4, 235, 235/4, 422, 422/1, 423, 423/1, 423/2,. ZGD-1 člen 50, 50/2. ZD člen 131.
postopek prisilne likvidacije - začetek stečajnega postopka - stečajni postopek - pritožba družbenika - izpodbijanje domneve obstoja insolventnosti dolžnika - smrt družbenika
Iz navedenega izhaja, da pritožbo proti sklepu o ustavitvi postopka prisilne likvidacije in začetku stečajnega postopka, ki je bil izdan v skladu z drugim odstavkom 423. člena ZFPPIPP, lahko vloži družbenik dolžnika. V okviru pritožbe pa lahko pritožnik kot družbenik izpodbija upraviteljevo navedbo o insolventnosti dolžnika, pri čemer mora utemeljiti in predložiti dokaze o tem, da dolžnik ni insolventen (četrti odstavek 234. člena v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZFPPIPP).
Pritožnik s sklicevanjem na le nekatere dolžnikove obveznosti, domneve insolventnosti ne more izpodbiti, saj zaradi pomanjkljivega procesnega gradiva njegovih trditev niti ni mogoče preizkusiti.
ZGD-1 člen 33, 33/1, 505, 507, 507/1. OZ člen 74. ZSReg člen 39.
predlog za vpis spremembe v sodni register - prokura - preklic prokure - sklep skupščine družbenikov - arbitrarnost sojenja - jasnost izreka odločbe - vzpostavitev prejšnjega stanja vpisov - zavrnitev predloga
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno zavzelo stališče, da je v primeru take pravne praznine logičen sklep ta, da je za preklic prokure pristojen prav tisti organ družbe, ki je odločal o njeni podelitvi.
Ker Družbena pogodba določb o tem kdo lahko prekliče prokuro nima, je za presojo pristojnosti organov družbe za preklic prokure potrebno uporabiti navedene zakonske določbe in njihovo razlago skozi prizmo nasprotja interesov različnih organov družbe na splošni ravni, ki zahteva, da če iz Družbene pogodbe ne izhaja, da so družbeniki možnost preklica prokure prepustili poslovodji, je le-ta v pristojnosti skupščine.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1.
Druga toženka utemeljeno nasprotuje presoji sodišča o ničnosti pogodb o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko, saj prva toženka ni bila dolžna upoštevati določb ZDR-1, ki se nanašajo na agencijsko delo. Ničnostni razlogi pri sklepanju pogodb o zaposlitvi med tožnikom in prvo toženko niso podani.
ZPP člen 212, 339, 339/2, 339/2-12, 454, 458, 458/1, 458/2, 495, 495/1. OZ člen 9, 9/1, 239, 239/1, 289.
pogodbena podlaga - učinki obveznosti - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - upnikove pravice in dolžnikove obveznosti - dolžnost izpolnitve obveznosti - čas izpolnitve, če rok ni določen - pravica do povračila škode - gospodarski spor majhne vrednosti - omejeni pritožbeni razlogi - dovoljeni pritožbeni razlogi - ugovor pravnomočno razsojene stvari
Glede na obstoj dogovora med strankama ni šlo za nedopustno poslovodstvo brez naročila, kot to pritožbeno zatrjuje toženka.
Ob tako jasno določeni vsebini pogodbene obveznosti toženka s pritožbenimi polemiziranji glede tipa pogodbe ne more uspeti, saj relevantnih navedb glede tega v postopku na prvi stopnji ni podala.
Pritožbeno sodišče je na podlagi podatkov v sodnem spisu ugotovilo, da sta bila oba tožnika v tem pravdnem postopku s sklepom P 350/2017 z dne 16. 11. 2017 oproščena plačila sodnih taks. Izrek citiranega sklepa glasi: ″Prvo tožečo in drugo tožečo stranko se oprosti plačila sodnih taks.‶
Oba tožnika sta že oproščena plačila sodnih taks v tem pravdnem postopku, torej vseh sodnih taks in s tem tudi sodne takse za predlog za dopustitev revizije, ki sta ga vložila 10. 11. 2020.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo
Tožena stranka je postopek spremljanja in ocenjevanja tožničinega poskusnega dela izvedla pravilno in je dokazala, da je bila izpodbijana odpoved iz razloga po 5. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 podana iz zakonitega razloga.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja zmotno presodilo, da so bili v vtoževanem obdobju v razmerju med tožnikom in drugo toženko podani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena ZDR-1
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - nezakonita odpoved
V pritožbi tožena stranka vztraja, da je šlo pri izbiri ukrepa redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi za njeno gospodarsko odločitev v okviru svobodne gospodarske pobude. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bi tožena stranka morala dokazati, da je glede na vse ugotovljene okoliščine tožničino delo pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi postalo trajno nepotrebno in milejši ukrep ni bil mogoč. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je namreč skrajni ukrep, za katerega mora obstajati resen razlog. Pritožbeno sodišče soglaša, da glede na okoliščine, v katerih je bila odpoved podana (razglašena epidemija, sprejem interventne zakonodaje s strani države, odpoved naročil za obdobje maj-julij 2020 s strani največjega kupca tožene stranke na kondenzatorskem programu), tožena stranka tega ni dokazala.