STA novice / V javni razpravi predlog novega zakona o lekarniški dejavnosti

Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je poudarila, da lekarniška dejavnost ostaja regulirana. Določajo mrežo lekarn na primarni ravni, kjer ostaja geografski kriterij minimalna oddaljenost od obstoječih lekarn 400 metrov v mestu in pet kilometrov izven mesta. Dodatno pa vpeljujejo še nov demografski kriterij 6000 prebivalcev na lekarno in 2500 na podružnico lekarne.

Kot je pojasnil predsednik Lekarniške zbornice Slovenije (LZS) Miran Golub, ki je sodeloval pri pripravi zakona, bi v primeru sprostitve mreže vsi lekarne odpirali v velikih centrih, v manjših krajih pa bi se te zapirale. Nasprotno pa je bilo pri pripravi zakona osnovno vodilo, da se dostopnost zdravil ne zmanjša in se vsem državljanom zagotovi enaka dostopnost.

Lekarniška dejavnost se financira iz javnih in zasebnih sredstev. Po predlogu zakona pa bi določili, da lahko presežke, ki jih ustvari javni lekarniški zavod, namenijo izključno za izvajanje in razvoj lekarniške dejavnosti. S tem želijo omogočiti, da bo dejavnost šla v korak s časom in da ne bo, kot sedaj, prihajalo do situacij, da se ti presežki prekanalizirajo v občinske proračune, je pojasnila ministrica.

Kot organizacijske oblike se ohranjata javni lekarniški zavod, katerega ustanovitelj je ena ali več sosednjih občin skupaj, ter koncesionar, ki mora biti magister farmacije z veljavno licenco. Koncesijo pa se bo lahko po novem podelilo najmanj za 15 let in največ za 30 let.

Predlog zakona namreč uvaja tudi licence kot dovoljenja za samostojno opravljanje lekarniške dejavnosti, ki jih bo predpisovala Lekarniška zbornica Slovenije. Zdaj obvezno članstvo v zbornici pa bo za vse izvajalcev lekarniške dejavnosti po novem prostovoljno.

S predlogom zakona prepovedujejo tudi vertikalno povezavo, kar pomeni prepoved povezovanja lekarn s proizvajalci zdravil in veledrogeristi. Takšno ureditev ima po ministričinih navedbah veliko evropskih držav z dobro preskrbo z zdravili in medicinsko tehničnimi pripomočki, kot so Nemčija, Avstrija in Francija. Namen pa je zaščita bolnika, da ne more priti do prekomerne porabe zdravil.

Kot je pojasnil Golub, bi z zakonom na novo tudi izrecno prepovedali pospeševanje porabe oz. prodaje zdravil. Tako bi bilo prepovedano vsakršno spodbujanje k nakupu, kar bi pomenilo, da bi bile izrecno prepovedane komercialne kartice oziroma kartice zvestobe, kakršna je Jabolko zvestobe v Lekarni Ljubljana. Golub je pri tem pojasnil, da je lekarniška dejavnost del zdravstvene dejavnosti, farmacevti mora skrbeti, da zaščitijo bolnika, tudi pred njim samim.

Ministrica je pojasnila, da je predlog zakona rezultat dela širše delovne skupine. V javni razpravi pa bo do 15. aprila.