STA novice / Društva iščejo podporo za izvzetje davčnih blagajn

V skladu z zakonom o davčnih blagajna, ki se uporablja od 2. januarja, morajo ponudniki blaga in storitev ob vsakem plačilu z gotovino izdati račun prek elektronske naprave, ki izpolnjuje predpisane pogoje in prek spleta omogoča izvedbo postopka potrjevanja računa pri Finančni upravi RS (Furs). To velja tudi za društva, če opravijo storitev ali prodajo blago, za katero prejmejo gotovino.

Vendar pa gre pri društvih pogosto za majhne zneske, ki ne bi upravičili stroškov nakupa in vzdrževanja davčnih blagajn. Poleg tega mnoga nimajo ustreznih kadrov, ki bi imela dovolj računalniškega znanja, da bi znala ravnati z davčno blagajno.

Več organizacij, društev in zvez se je tako združilo v prizadevanjih, da vlado prepričajo v spremembe zakona, s katerimi bi se nevladne organizacije iz sistema davčnih blagajn izvzelo. Kot so zapisali v osnutku sprememb zakona, s katerim bodo zdaj iskali podporo pri poslanskih skupinah v državnem zboru, naj bi to veljalo za društva, zavode in ustanove z letnimi prihodki do 10.000 evrov.

Po podatkih Agencije za javnopravne evidence in storitve je bilo leta 2014 v Sloveniji več kot 14.000 društev in drugih nevladnih organizacij z manj kot 5000 evrov letnih prihodkov. Gre večinoma za manjša lokalna društva, denimo upokojenska, vaška, kulturna, športna, turistična, čebelarska ali ribiška.

Ta društva praviloma delujejo na področjih, ki niso komercialno zanimiva, njihov cilj pa je v prvi vrsti druženje in popestritev ter dvig kakovosti lokalnega okolja. Tržne dejavnosti praviloma ne opravljajo ali pa v zelo majhnem obsegu, delo v njih se večinoma opravlja brezplačno, jih pa večina pozna članarino.

Obvezno davčno potrjevanje računov v primeru majhnih lokalnih društev zato pomeni izrazito nesorazmeren ukrep, ki društvom nalaga dodatno delo in stroške, država pa od njega nima nobene koristi. Mnoga niti nimajo osnovnih pogojev za davčno potrjevanje računov, saj nimajo niti lastnih prostorov niti tehnične opreme, so zapisali v obrazložitvi predlaganih sprememb zakona.

Eno takšnih je Društvo upokojencev Sovodenj, ki ima za potrebe delovanja najeto sobo brez telefonskega priključka in dostopa do interneta, prav tako nimajo lastnega računalnika ali tiskalnika. Ker se jim zdi uporaba davčnih blagajn zapletena, za njihovo nabavo pa niti nimajo denarja, je upravni odbor že razmišljal o ukinitvi društva.

Na Ptuju so z ukinitvijo društva The Swing Story, ki organizira plesne tečaje, že začeli. Zaradi novih pravil ni nihče želel prevzeti vloge blagajnika, so v gradivu, ki so ga osnutku predloga sprememb zakona, s katerim bodo iskali podporo pri poslancih, zapisali v Olimpijskem komiteju Slovenije, Centru za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Planinski zvezi Slovenije in Zvezi društev upokojencev Slovenije.

Planinske koče imajo dodaten problem, saj visoko v gorah praviloma ni dostopa do interneta. Za taka območja zato predlagajo, naj se poleg vezane knjige računov omogoči tudi uporaba elektronske blagajne, račune pa nato naknadno potrdi z njenim prenosom na območje, kjer je mogoče vzpostaviti povezavo s Fursom. Tako jim vsaj ne bi bilo treba pisati računov ročno.