STA novice / Mors z novim zakonom o obrambi v korak s časom (tema)

Aktualni zakon o obrambi je bil sprejet leta 1994 in je bil kasneje trikrat dopolnjen. Kljub večkratnim poskusom vse do danes ni bil celovito prenovljen. Kot je opozoril Bizjak, je v več pogledih preživet in ne omogoča več potrebnega razvoja sodobnega obrambnega sistema in sodobne vojaške organizacije.

Začetna izhodišča podprle vse poslanske skupine

Delovna skupina ministrstva je že sredi lanskega leta poslanskim skupinam predstavila izhodišča novega zakona. Pripravo zakona na tej podlagi so po besedah Bizjaka podprle vse poslanske skupine.

Danes je predlog praktično že pripravljen, po besedah Bizjaka so v zaključni fazi pisanja obrazložitev. V prihodnjih dneh, potem ko se bo z njim seznanil vrhovni poveljnik obrambnih sil, predsednik republike Borut Pahor, pa bodo s celotnim predlogom seznanili tudi strokovno in širšo javnost. Istočasno z javno razpravo bo potekalo tudi medresorsko usklajevanje, na ministrstvu pa načrtujejo, da bo predlog zakona maja že na vladi in septembra na poslanskih klopeh.

Nekatere glavne rešitve zakona pa je državni sekretar za STA že predstavil. Kot je pojasnil, so najpomembnejši razlogi za predlog novega zakona o obrambi sprejem v Nato in EU, profesionalizacija Slovenske vojske, spremenjeni viri ogrožanja in doseženi razvoj obrambnega sistema. Njegov temeljni namen pa je zagotoviti nadaljnje delovanje in razvoj obrambnega sistema v dolgoročnem obdobju.

Položaj vojakov ne sme biti slabši od položaja ostalih javnih uslužbencev

Ministrstvo želi z novim zakonom omogočiti nadaljevanje razvoja Slovenske vojske (SV) v okviru sistema kolektivne obrambe in posodobiti rešitve, ki urejajo temeljna vprašanja organizacije in popolnjevanja vojske ter vojaške službe.

Po besedah Bizjaka predlog ne prinaša radikalnih sprememb, pač pa posodablja obrambni sistem in omogoča njegov nadaljnji razvoj. Eno njegovih temeljnih načel pa je, da vojaki zaradi opravljanja vojaške službe ne smejo biti v slabšem položaju kot ostali javni uslužbenci. Obramba in vojaški del sicer še vedno ostajata v sistemu javnega sektorja, je povedal.

Predlog zakona brigadirja opredeljuje kot generalski čin

Na področju delovanja obrambnega sistema so med drugim spremenjene določbe o obrambnem načrtovanju. Določeni so dokumenti obrambnega načrtovanja, spremenjen in poenostavljen je proces izdelave obrambnih načrtov. Predlog zakona na novo opredeljuje ukrepe kriznega odzivanja - med drugim pod eno streho združuje nacionalne ukrepe kriznega odzivanja ter ukrepe kriznega odzivanja Nata in EU.

Zaradi večje preglednosti so ločeno opredeljene obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge. Bistveno bolj opredeljen pa je tudi postopek za varnostno preverjanje v zvezi s poklicnim delom na obrambnem področju. Ne pomeni pa to tudi zaostritve teh določb, je zagotovil Bizjak.

Čeprav se ustavno sodišče še ni opredelilo do zahteve za oceno ustavnosti 37.a člena zakona o obrambi, ki daje možnost dodelitve dodatnih pooblastil vojski pri varovanju državne meje, novi zakon že vsebuje tudi to določbo.

V predlogu so spremenjene določbe, ki urejajo organiziranost vojske. Določena je struktura vojske glede na namen sil, glede na sposobnost premeščanja in glede na stopnjo pripravljenosti. Generalštab ostaja organ v sestavi ministrstva, vojska pa t. i. sui generis.

Določbe o rodovih SV prinašajo dopolnitev z rodovi informatika, logistika, vojaška policija in specialne sile. Ker se vojaška znanost razvija izjemno hitro, pa so po besedah Bizjaka v zakonu dopustili tudi možnost, da lahko minister glede na spremenjene varnostne okoliščine in potrebe na predlog načelnika generalštaba določi tudi dodatne rodove.

Še večjo spremembo pa predlog prinaša na področju činov. Brigadirja opredeljuje kot začetni generalski čin, s čimer se slovenska ureditev usklajuje z ureditvami drugih držav, je povedal Bizjak. Povišanje pa se bo izvedlo hkrati z razporeditvijo na višjo dolžnost.

Mors za dvostopenjsko odločanje o mednarodnih misijah

V predlogu zakona je predvideno dvostopenjsko odločanje za mednarodne operacije in misije. Do predloga vlade se bo tako opredelil tudi državni zbor, vendar pa mnenje poslank in poslancev za vlado ne bo zavezujoče. Gre za kompromis, ki zagotavlja posvetovalno vlogo DZ, je pojasnil Bizjak, ki sicer ne izključuje morebitnih pomislekov v DZ glede te rešitve.

Predlog na novo opredeljuje pojme, kot so kibernetska obramba, civilno vojaško sodelovanje in civilni vojaški strokovnjaki. Ti že leta sodelujejo na misijah, a doslej zakonsko niso bili definirani. Prav tako predlog odpravlja oviro dvojnega državljanstva za zaposlitev v SV.

Med pomembnejšimi spremembami je Bizjak izpostavil tudi uskladitev zakona z ZPIZ-2. Pripadniki SV bi bili tako izenačeni z drugimi poklici, kjer se omogoča poklicno upokojevanje - delovno razmerje na obrambnem področju pa preneha konec leta, v katerem pripadniki izpolnijo pogoje za starostno pokojnino.

Predlog del delovnopravnih določb izvzema iz zakona o obrambi, saj je predvidena njihova implementacija v zakonu o službi v Slovenski vojski. Gre med drugim za določbe, ki urejajo vrste kršitev vojaške discipline, postopek ugotavljanja disciplinske odgovornosti, disciplinske in varnostne ukrepe. Bosta pa ta dva zakona po napovedih Bizjaka šla v obravnavo sočasno.