STA novice / Odbor DZ za kulturo za novi avtorski zakon ob dodatni preučitvi

Državni sekretar Aleš Cantarutti je uvodoma pojasnil razloge, zakaj je gospodarsko ministrstvo pripravilo zakon, ki bo ločeno uredil kolektivno upravljanje z avtorsko in sorodnimi pravicami od drugih vsebin avtorskega prava - oboje zdaj ureja zakon o avtorski in sorodnih pravicah (Zasp) iz leta 1995.

V obstoječi sistem po njegovih besedah niso posegli bolj kot je bilo potrebno. Želijo pa si, da bi bilo poslovanje kolektivnih organizacij pregledno in v korist avtorjev, tarife za uporabo avtorskih del poštene in ekonomsko upravičene, med uporabniki del pa prisotno visoko zavedanje o pravicah avtorjev.

Obvezno kolektivno upravljanje z avtorsko in sorodnimi pravicami v Sloveniji velja od uveljavitve Zaspa samo v primeru množične uporabe avtorskih del. Predlagani zakon po Cantaruttijevih pojasnilih to obvezo ohranja na štirih področjih, dve pravici bosta po novem izvzeti.

Pomembno je, da zakon sprejmemo in uveljavimo zaradi avtorjev in slovenske ustvarjalnosti, je povedal Cantarutti, kot manjši razlog pa navedel tudi zamujanje s sprejemom ustrezne evropske direktive. Omenil je tudi, da je dialog še možen, čemur je pritrdil tudi minister za kulturo Tone Peršak, ki se strinja z uvedbo ločenega zakona, obenem pa pričakuje, da se bodo "razmere na tem področju, kjer je velikokrat slišati vse mogoče očitke, uredile tako, da bo teh očitkov manj".

Posamezni avtorji ter predstavniki zainteresiranih združenj in nekaterih kolektivnih organizacij so se dotaknili različnih podrobnosti glede trenutne in bodoče ureditve tega področja, v tem, ali je zakonski predlog ustrezen ali ne, pa se je pokazalo njihovo razhajanje.

Glasbeni avtorji in izvajalci, med njimi Tinkara Kovač, Severa in Gal Gjurin, Blaž Učakar in Janez Križaj, so bili izrazito kritični, med drugim zaradi ohranitve monopola kolektivnih organizacij, kar "avtorju jemlje možnost, da sam upravlja s svojo lastnino".

Zaradi monopola, ki se po trditvah predlagatelja ohranja iz Zaspa, predlog ni sprejemljiv tudi za Sazas. V kolektivnih organizacijah Aipa in IPF pa menijo, da si zakon zasluži podporo in da bi bila uvedba konkurence za slovenski trg povsem neprimerna. Za zakon se je izrekel tudi glasbeni urednik komercialnega radia 1 Tomaž Čop.

Tudi predstavniki filmske umetnosti in avdiovizualnega področja so predlog načeloma podprli. Režiserju Metodu Pevcu se zdi bistveno boljši od Zaspa, prav tako se mu zdi primeren monopol, ker kolektivno upravljanje ni tržna dejavnost. Vendar ga mora spremljati nadzor. Neodvisni producent Andrej Kregar pa je opozoril, da zakon ni opredelil cilja - višine pobranih nadomestil. Po njegovih trditvah bi v Sloveniji z naslova avtorske pravice morali pobrati od 40 do 50 milijonov evrov, šele na ta način bi slovenska avtorska industrija lahko zaživela.

Poslanki Violeta Tomić (ZL) in Anja Bah Žibert (SDS) sta glede na število razpravljavcev izpostavili vprašanje o smiselnosti takšnega zakonskega predloga, na koncu pa so člani odbora kolegom iz odbora za gospodarstvo priporočili, naj preučijo danes izražene pripombe.