STA novice / Odbor za finance skozi posodobitve ugotavljanja katarskega dohodka

Kot je pojasnila Vraničar Ermanova s finančnega ministrstva, predlog novega zakona, ki bo v polni meri zaživel leta 2020, določa ugotavljanje katastrskega dohodka na podlagi bonitetnih točk, statističnih podatkov iz nacionalnih računov, upoštevane so posamezne korekcije.

Zaradi zagotavljanja stabilnosti ugotavljanja katastrskega dohodka je predvideno, da se bo katastrski dohodek ugotavljal vsaka tri leta, ampak na podlagi petletnega povprečja.

Zaradi sprememb, ki jih prinaša nov način ugotavljanja katastrskega dohodka pri posameznih zavezancih, je v predlogu zakona predvideno prehodno obdobje in postopno vključevanje na novo ugotovljenega katarskega dohodka v davčno osnovo.

Vraničar Ermanova je ob tem izpostavila, da so predlog zakona intenzivno usklajevali z nevladnimi organizacijami s področja kmetijstva, tudi po prvem branju v DZ. Rezultat teh nadaljnjih usklajevanj so danes s strani koalicijskih strank predlagana dopolnila. Ta je odbor tudi podprl.

V usklajevanjih so se po njenih pojasnilih osredotočali na način določanja prihodka od intenzivnih sadovnjakov, za posebne kulture, porazdelitve katastrskega dohodka na gozdnih zemljiščih. Uskladili so določbe glede kapice v prehodnem obdobju, nobenemu zavezancu se ne bo iz enega v naslednje leto povečal pretirano.

Uskladili so načelna izhodišča glede ugotavljanja minimalnega obsega pridelave prve stopnje, ki se štejejo v katastrski dohodek. Zdaj bodo po navedbah državne sekretarke skozi določbe zakona o dohodnini omogočili, da se v okvir osnovnega katastrskega dohodka šteje tudi pridelava prve stopnje v manjšem obsegu.

V usklajevanjih so se dotaknili tudi nekaterih drugih vsebin na področjih, ki jih je treba urediti v okviru zakona o dohodnini, npr. vprašanje ugotavljanje dohodka pri vinu, odprli so tudi nekatere druge teme, ki se tičejo kmetijske dejavnosti, niso pa vezane na ugotavljanje katastrskega dohodka.

Ministrstvo za finance bo tako te spremembe upoštevalo pri prenovi zakona o dohodnini, ki naj bi bil pripravljen v začetku jeseni, je poudarila Vraničar Ermanova.

"Z rešitvami, ki smo jih dogovorili z nevladnimi organizacijami s področja kmetijstva, ocenjujemo, da smo našli ustrezen kompromis," je dejala in ocenila, da so naredili "pomemben korak naprej v tem, da lahko vsi skupaj štejemo predlog zakona ob upoštevanju amandmajev za sprejemljivega in primernega za uveljavitev".

Vraničar Ermanova je ob tem spomnila, da se pretežni del zainteresirane javnosti ni strinjal z veljavnim zakonom o ugotavljanju katastrskega dohodka, zaradi česar je bilo izvajanje zakona zamrznjeno. "Obdobje moratorija poteče letos, zato je potrebno, da se uveljavi nov zakon, ki nadomešča zakon, ki se sploh ni začel v polni meri uporabljati," je dodala.

Z rešitvami predloga zakona so po besedah državne sekretarke Tanje Strniša zadovoljni tudi na kmetijskem ministrstvu. Bistveno prednost vidijo v preglednosti in posodobitvi zakona: omogoča se pavšalno ugotavljanje katarskega dohodka tudi za manjše obsege pridelave, ki so bili doslej obravnavani kot dopolnilna dejavnost; gre npr. za intenzivne kulture, kot so šparglji in jagode, za kar ne bo več potrebno knjigovodstvo.

"To je pomembna izboljšava za kmete. Tako bomo lažje zagnali procese intenzivnejših kultur in diverzifikacije na kmetijah," je še dejala Strniša.

Poslanca SDS Andrej Šircelj in Zvonko Lah sta ob tem opozorila, da bi bilo smotrno skupaj s predlogom tega zakona obravnavati tudi spremembe zakona o dohodnini. "Delamo stvari brez celotnega vpogleda v to, kako bo ta zakon vplival na državljane, ker vplival bo šele prek zakona o dohodnini. Nimamo celotne slike," je poudaril Šircelj.

Odbor je sklenil tudi DZ predlagati, da se omenjeni predlog zakona obravnava na julijski plenarni seji.