STA novice / Sodišče EU v torek z odgovori glede razlastitev v slovenskih bankah (ozadje)

Sodišče EU sodeluje v sporu med državo in razlaščenimi imetniki podrejenih instrumentov v leta 2013 saniranih slovenskih bankah, ker se je nanj s sedmimi kompleksnimi vprašanji glede razlage prava EU obrnilo slovensko ustavno sodišče. To je obravnavo zahtev za ustavno presojo novele zakona o bančništvu začelo novembra 2014, a je postopek odločanja do predhodnega odločanja sodišča EU glede omenjenih vprašanj prekinilo.

Sodišče v Luxembourgu je naprej prejelo pisna mnenja tako razlaščencev kot zagovornikov ukrepa na strani države (Banke Slovenije, državnega pravobranilstva, DZ, državnega sveta in Evropske komisije), nato pa jim konec lanskega leta prisluhnilo še v živo. Generalni pravobranilec sodišča EU Nils Wahl je sredi februarja podal sklepne predloge, ki za sodišče niso zavezujoči, lahko pa nakažejo smer odgovorov.

V njih je Wahl ocenil, da bruseljske smernice o državni pomoči bankam iz leta 2013 za države članice EU niso bile zavezujoče, je pa jasno, da ima komisija pri presoji o združljivosti ukrepov državne pomoči z notranjim trgom široko pooblastilo za odločanje po prostem preudarku.

Med drugim je poudaril, da morajo nacionalna sodišča preveriti, ali sta bili upoštevani pravici do varstva upravičenih pričakovanj in zasebne lastnine, saj smernice komisije ne dajejo neomejenega dovoljenja za razlastitev lastnikov in upnikov bank. Ustavno oz. nacionalna sodišča morajo tudi ugotoviti, ali je bilo ob izvršitvi ukrepov spoštovano tudi načelo sorazmernosti.

V mnenju pravobranilca, ki nakazuje, da bodo slovenski ustavni sodniki pred težko presojo, ali sta država in Banka Slovenije v tedanjih močno zaostrenih finančnih in gospodarskih razmerah ravnali sorazmerno in skladno z omenjenimi načeli, so pritrditev svojim stališčem našli tako na strani razlaščenih vlagateljev v podržavljene banke kot na strani države.

Čeprav večina akterjev o tematiki ne želi polemizirati in poudarja, da je treba počakati na dokončno odločitev ustavnega sodišča o skladnosti zakona o bančništvu iz leta 2013 z ustavo, pa izbris podrejenih obveznosti v bankah, saniranih s strani države, že vsa leta polni medijski in politični prostor.

Nazadnje so ga precej razburkale kriminalistične preiskave v Banki Slovenije, NLB ter revizijskih hišah Ernst & Young in Deloitte, ki sta sodelovali pri izračunih velikosti bančne luknje, ki so bile osnova za izbris. Po navedbah policije iz te zgodbe izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da so uradne osebe neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke.

Tako je sodba Sodišča EU korak na poti do končne razsodbe slovenskega ustavnega sodišča, ali so bile razlastitve v teh bankah upravičene ali ne oz. ustavne ali ne. Premier Miro Cerar je pred dnevi zagotovil, da je vlada na kakršnokoli odločitev sodišča pripravljena in da ima pripravljenih več scenarijev.

Če bo ustavno sodišče ukrepu pripisalo neustavnost, je pričakovati, da bo določilo tudi način reševanja neustavnega stanja. Škodo bo verjetno morala pokriti država, ki se je odločila za ta izredni ukrep v NLB, NKBM, Abanki, Probanki, Factor banki in Banki Celje, in to tudi v primeru medtem prodane NKBM. Sodišče lahko na drugi strani odloči povsem v prid države.

Možno pa je tudi, da delno prikima državi, da takrat ni imela druge možnosti, a da prav tudi imenitnikom podrejenih obveznosti, da v postopku niso imeli možnosti pritožb oz. tožb. S tem bi jim odprli pot, da vložijo odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije, državo, poslovne banke in člane njihovih uprav, a se pri tem odpira novo vprašanje, in sicer glede zastaralnih rokov, katerih večina se bo iztekla konec leta.

Razlaščeni lastniki obveznic in delnic saniranih bank so zato sredi leta na ustavno sodišče vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona. Predlagajo, naj se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oz. do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu.

Po podatkih združenj malih delničarjev je škodo zaradi izvedenih ukrepov za sanacijo bank, ki so vsebovali tudi razlastitev lastnikov in podrejenih upnikov, v Sloveniji utrpelo blizu 100.000 imetnikov delnic in 2000 lastnikov podrejenih obveznic s 600 milijonov evrov premoženja ter okoli 500.000 državljanov, ki varčujejo v pokojninskih družbah, družbah za upravljanje in zavarovalnicah. Izgube so po njihovem utrpela tudi številna podjetja in občine.

Bančni sistem si je po sanaciji opomogel in je v prvih petih mesecih ustvaril 244,9 milijona evrov dobička pred davki. Bančni regulator od takrat preverja kapitalsko trdnost največjih bank. Tako bodo po napovedih konec meseca znani rezultati stresnih testov za NLB, NKBM in Abanko, pri zadnji pa je v teku tudi celovit pregled zdravja banke.