STA novice / Pravosodni zakoni prihodnji teden predvidoma na vladi (tema)

Vlada naj bi ta teden predvidoma obravnavala predlog zakona o probacijski službi ter predloga novele o kazenskem postopku ter novele kazenskega zakonika. Slednji so minuli teden usklajevali v koaliciji in večjih zadržkov do predlaganih rešitev nimajo. Dogovorili pa so se, da bodo nekaj vprašanj glede novele zakona o kazenskem postopku skušali nasloviti skozi javno predstavitev mnenj v DZ. Koalicija je po besedah poslanca SD Jana Škoberneta "enotna, da morata biti oba zakona sprejeta do parlamentarnih počitnic".

Po usklajevanju je poslanka SMC Ksenija Korenjak Kramar pojasnila, da je za največjo vladno stranko novela zakona o kazenskem postopku dobra in bo prispevala k učinkovitosti ter izboljšanju kazenskega postopka oz. učinkovitejšemu pregonu. V SD imajo po besedah poslanca Jana Škoberneta sicer nekaj pomislekov, ki jih bo treba razčistiti na konceptualni ravni.

Ministrstvo za pravosodje je konec avgusta 2016 v medresorsko usklajevanje poslalo novelo zakona o kazenskem postopku. Z njo želijo med drugim uvesti zakonsko podlago za uporabo t. i. imsi lovilca, spremeniti pogoje za uvedbo sodne preiskave ter uvesti novo rešitev, po kateri bodo vrhovni sodniki pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti lahko podali ločena mnenja. Zakonsko besedilo, ki naj bi predstavljalo osrednji del pravosodne reforme, je ob lanski razgrnitvi poželo nemalo kritik. A kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na spletnih straneh vlade, te niso prepričale pravosodnega ministrstva, saj ostaja pri poglavitnih rešitvah.

Odprava dosmrtnega zapora umaknjena iz predloga novele kazenskega zakonika

Ena od rešitev v besedilu predlagane novele kazenskega zakonika, ki je že od lanske predstavitve doživljala več pripomb, je bila odprava dosmrtnega zapora. Pravosodni minister Goran Klemenčič je v preteklosti večkrat ponovil, da je ukinitev dosmrtnega zapora zanj pomembna civilizacijska rešitev. A je, kot kaže, odstopil od nje zavoljo tega, da ne bi ogrozil drugih pomembnih novosti, ki jih prinaša predlog novele. Možnost izreka kazni dosmrtnega zapora je v veljavi od novembra 2008, res pa sodišča doslej še nikomur niso izrekla tovrstne kazni.

Predlog novele kazenskega zakonika med drugim strožje opredeljuje kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Kot ščuvanje in javno poveličevanje terorističnih dejanj ne bo več veljal le dejanski namen spodbuditi teroristično dejanje, ampak bo zadoščalo dejstvo, da je šlo za ščuvanje ali javno poveličevanje.

V kazenski zakonik želijo dodati tudi nov člen potovanja z namenom terorizma, za kar bo zagroženih do osem let zapora, za organizacijo takih potovanj pa do deset let zapora. Novela tudi znova omogoča izgon tujca iz države.

Predlagane spremembe so namenjene tudi pregonu gospodarske kriminalitete. Po sedaj veljavnem zakoniku mora biti pri kaznivemu dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti podan kazniv namen pridobitve protipravne premoženjske koristi ali povzročitev premoženjske škode. Takšen pogoj je po mnenju ministrstva pretiran in onemogoča pregon storilcev, zato predlagajo, da bi za pregon zadoščal že morebitni naklep storilca. Poleg tega predlog spreminja tudi opis kaznivega dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev. Višja bo tudi zagrožena kazen.

Zakon o probaciji bo med drugim prinesel alternative oblike kazni namesto zapora

Med delovnimi gradivi vlade je tudi predlog zakona o probaciji, s katerim želi vlada vzpostaviti celovit in predvsem učinkovit sistem alternativnega prestajanja kazni zapora ter poskrbeti za boljšo socializacijo tistih, ki dolgo časa preživijo v zaporu. "Osnovni namen probacije je, da se oseb, ki so obsojene na kratke zaporne kazni, ne izvzame iz njihovega okolja in se jim s tem še dodatno poslabša njihov položaj, pač pa ostanejo v svojem okolju, kazen pa odslužijo z alternativnimi oblikami kazni," je ob začetku javne obravnave zakona novembra lani povedala vodja službe za probacijo pri ministrstvu za pravosodje Danijela Mrhar Prelić.

Pri vzpostavitvi sistema probacije predlog zakona predvideva ustanovitev Uprave za probacijo kot organa v sestavi ministrstva za pravosodje, ki ima centralno enoto (ustanovljena naj bi bila letos) in določeno število probacijskih enot. Po napovedih ministrstva iz novembra lani naj bi bilo enot pet (ustanovljene bodo leta 2018), delovale pa naj bi v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kopru in Novem mestu.

Naloge uprave za probacijo bodo organiziranje in nadzor dela v splošno korist, svetovanje sodnikom in tožilcem pri določanju pravične kazni, nudenje pomoči predčasno odpuščenim ter tistim, ki se bodo po prestani kazni vključevali v običajno življenje. S sistemom želijo vzpostaviti tudi enovito prakso obravnave storilcev kaznivih dejanj, povezati vse službe, ki se ukvarjajo z izrekanjem sankcij, ter usposobiti kader za tovrstno obravnavo.