vpliv stečajnega postopka na izvršilni postopek - postopek osebnega stečaja – nedenarna terjatev – izpraznitev in izročitev nepremičnine
Stečajni postopek vpliva le na tiste terjatve, ki neposredno vplivajo na obseg stečajne mase, to pa so le tiste terjatve, ki jih je z začetkom stečajnega postopka mogoče pretvoriti v denarne terjatve. Terjatev na izpraznitev in izročitev nepremičnine ni takšna terjatev.
ZPIZ- 1 člen 39, 39/1, 39/4. ZPIZ člen 43, 43/1, 44/1, 131, 134, 134/1. ZDR (1990) člen 112. ZTPDR člen 49.
stimulacija - nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu - plača, določena s pogodbo o zaposlitvi
Čeprav stimulacija kot variabilni del plače ni bila neposredno določena v pogodbi o zaposlitvi, temveč s podjetniško kolektivno pogodbo, na katero je odkazovala pogodba o zaposlitvi, predstavlja del plače, kot je bila določena ob razporeditvi tožnice na drugo ustrezno delo s pogodbo o zaposlitvi, in se upošteva pri izračunu nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu.
ZDSS-1 člen 58, 58/2, 63, 63/1. ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-5. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 44, 45, 45/1, 45/1-3, 48, 48/3, 197, 197/1, 197/1-2.
zdraviliško zdravljenje – obseg sodne presoje – ponovna odobritev
Ker se dejansko in pravno stanje zadeve v socialnem sporu presoja po stanju, kot je obstajalo v času do izdaje dokončne odločbe toženca, in ker je bilo od zadnjega zdraviliškega zdravljenja pred dokončnostjo izpodbijane odločbe preteklo več kot dve leti, je tožnica upravičena do zdraviliškega zdravljenja, predlaganega s predlogom osebne zdravnice.
OZ člen 131, 165, 171, 179, 299. ZJC člen 8. Odlok o občinskih cestah člen 25, 25/2.
povzročitev škode – podlage za odškodninsko odgovornost – opustitev kot protipravno ravnanje – poledenelo parkirišče – prenos odškodninske obveznosti – izključitev odškodninske obveznosti – občinska cesta – upravljavec občinske ceste – deljena odgovornost – presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Za presojo odgovornosti za škodo, ki nastane pri uporabi javnega dobra, je odločilno, kdo opravlja gospodarsko javno službo, s katero se zagotavlja trajna in nemotena uporaba javnega dobra.
posredniška pogodba – nepošteno ravnanje naročitelja – odgovornost za škodo posredniku – načelo vestnosti in poštenja
Ker je ravnanje toženca, ki se je najprej resno pogajal za nakup stanovanjske hiše v M., kakor to izhaja iz dejanj ogleda te hiše, poizvedovanja o morebitnih dodatnih delih v zvezi s hišo, predložitve cene in opredelitve rokov posameznih delnih plačil kupnine, nato pa se na klice posrednika ni več oglašal in brez vsakršnih pojasnil in obrazložitve kupil drugo hišo, v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, ki se zahteva od strank obligacijskih razmerij, odgovarja toženec tožniku (posredniku) za škodo.
V danem primeru bi moralo sodišče kljub manjkajočemu pooblastilu tretjetožene stranke to pozvati k predložitvi manjkajočega pooblastila ali odobritvi pravnih dejanj po 2. odst. 98. člena ZPP. Ne gre namreč za tožbo ali pravno sredstvo, pri katerih po izrecnem določilu 5. odst. 98. člena ZPP začasno opravljanje dejanj za stranko brez priloženega pooblastila vlogi ni dovoljeno.
Spornega razmerja ni mogoče rešiti različno za oba solastnika stanovanja, v katerega naj bi vodile sporne stopnice in katerega del naj bi bil sporni balkon. Gre torej za enotne in ne zgolj za navadne sospornike. To pomeni, da bi moralo prvo sodišče vloženi odgovor na tožbo ostalih tožencev kljub manjkajočemu pooblastilu za tretjo toženo stranko šteti tudi v njeno korist. Ker ni ravnalo tako, ni bilo pogojev ne za izdajo delne ne za izdajo zamudne sodbe.
Tožnik, ki je s toženko sklenil zavezovalni posel, je ob dejstvu, da je le toženka zemljiškoknjižna lastnica, upravičen izposlovati sklenitev razpolagalnega pravnega posla brez sodelovanja lastnika drugega stanovanja, kupljenega v isti hiši.
Če tožbeni zahtevek oziroma terjatev, ki jo tožnik z njim uveljavlja, ni zapadla do konca glavne obravnave, sodišče tožbeni zahtevek zavrne. Neutemeljenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi zato, da bi tožeči stranki sodba služila kot varovalo nezapadle terjatve do toženca ali zato, ker tožnica tožencu ne zaupa.
zaznamba izvršbe – nepravnomočen sklep o izvršbi – ugovor zoper sklep o izvršbi - pritožba
Zaznamba izvršbe opravi na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi. Ugovor ali pritožba, ki ju dolžnik vloži v izvršilnem postopku, torej nista ovira za zaznambo izvršbe.
Četudi sta imela tožnika res namen oddajati stanovanji, nista upravičena do povrnitve škode v obsegu višine najemnine, ki bi jo v spornem obdobju iztržila z oddajo teh stanovanj v najem, saj toženca o tej nameri tožnikov nista bila seznanjena oziroma je bila to za toženca nepričakovana škoda.
Ker toženca spornih stanovanj v vtoževanem obdobju nista uporabljala ter sta bili stanovanji v tem obdobju tudi sicer neprimerni za uporabo in bivanje, toženca nista mogla biti obogatena za vtoževani znesek najemnine, saj od spornih stanovanj nista mogla imeti nikakršne koristi.
ZIZ člen 212. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 37, 41, 128.
rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti – zemljiškoknjižno dovolilo
Notar mora pred overitvijo podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu najprej ugotoviti, ali je bil plačan davek na promet nepremičnin oziroma je bil izstavljen račun v skladu s predpisi, ki urejajo davek na dodano vrednost. Šele potem lahko overi podpis in s tem izpolni pogoj za prenos lastninske pravice.
ZPIZ-1 člen 275, 275/1, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 191. ZOR člen 210, 210/1, 210/4, 211.
verzija - vrnitev preplačila
Ker od 1. 7. 1998 dalje glede na dokončno in pravnomočno odločbo toženca, da tožnica nima pravice do denarnega nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo od 1. 7. 1998 dalje, ni bilo pravnega temelja za izplačevanje nadomestila, je tožnica, ki je to nadomestilo prejemala, dolžna preplačilo vrniti tožencu.
Določba 211. člena ZOR (enako 191. člena OZ), po kateri kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili, v primerih vrnitve preplačila ni uporabljiva, ker se nanaša na kondikcijske, ne pa tudi na verzijske zahtevke, in tudi zato, ker pomeni, da prikrajšanec, ki ve, da za dolg, ki ga izpolnjuje, ni zavezan, in torej ni v zmoti glede obstoja obveznosti, izpolnitve ne more zahtevati nazaj, razen v primeru, da si je pridržal pravico zahtevati nazaj, oziroma v primeru, da je plačal, da bi se izognil sili.
imenovanje v upniški odbor – ovire za imenovanje upnika v upniški odbor – spornost terjatve
Pritožbene trditve o spornosti terjatve družbe I. M. d.d. so v postopku imenovanja v upniški odbor irelevantne, sicer pa tudi neutemeljene, saj lastninska pravica najemodajalca v najem danih nepremičnin ni pogoj za veljavnost najemne pogodbe, o čemer se je večkrat že izreko tudi Vrhovno sodišče RS. Upnik namreč po 1. odstavku 57. člena ZFPPIPP pridobi opravičenje opraviti procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu ZFPPIPP. Pritožnik pa tudi sicer v pritožbi ne zatrjuje, da so podane ovire za imenovanje navedenega upnika za člana upniškega odbora iz 2. odstavka 78. člena ZFPPIPP.
Sklep je ničen le, če vsebinsko ni združljiv z bistvom delniške družbe. Tožeča stranka niti po pozivu prvostopnega sodišča ni pojasnila, v čem je sama vsebina sklepov skupščine tožene stranke nezdružljiva z bistvom družbe. Zato je odločitev o zavrženju tožbe v tem delu pravilna.
2. odstavek 399. člena ZGD-1 delničarjem, ki vložijo izpodbojno tožbo, ne nalaga obveznosti, da hkrati oblikujejo zahtevek na delitev bilančnega dobička v višini 4% osnovnega kapitala. Slednjega ni moč zaslediti v zakonskem tekstu, ki možnost sodišča, da odloči o delitvi dobička v višini 4% osnovnega kapitala, veže le na predlog delničarja. Tako zakonsko besedilo možnost delničarjem, da postavijo tako zahtevo sodišču daje in ne predpisuje kot obveznost.
Vinkulacija delnic je izjema od načelne neomejene prenosljivosti delnic in zato pritožbeno sodišče pritrjuje restriktivni razlagi sodišča prve stopnje, ki je ocenilo, da je pojem „konkurenčne dejavnosti“ premalo konkretiziran, da bi kot utemeljen razlog zadostil novim, postroženim pogojem, ki jih je v tistem času uvedla novela ZGD-F.
Določba statuta, ki je nična, je brez pravnega učinka že sama po sebi. Sodišče s sodbo ničnost le ugotovi. Delnice tožene stranke so tako postale prosto prenosljive s potekom roka dne 30. 06. 2003, ko je tožena stranka opustila svojo dolžnost uskladitve statuta z novimi zahtevami novele ZGD-F. Tako zapisana omejitev prenosljivosti ne učinkuje, pa čeprav je na delnicah zapisana. Zapis omejitve prenosljivosti delnic je torej dejstvo, ki ne ustvarja pravnih učinkov.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0057510
URS člen 155. SZ-1 člen 32, 32/2, 33, 182, 182/1, 270.
pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki – določitev vsebine pogodbe o medsebojnih razmerjih v nepravdnem postopku - ustavna prepoved retroaktivne veljave zakona – neprava retroaktivnost
Prvostopenjsko sodišče z uporabo spremenjenega Stanovanjskega zakona (SZ-1A) ni kršilo prepovedi retroaktivne veljavnosti, kljub temu da je svojo odločitev oprlo na določbe zakona, ki je začel veljati šele v času po vložitvi predloga. Gre za primer dopustne neprave retroaktivnosti, o kateri govorimo v primeru nezaključenih dejanskih stanj. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so pogoji po novem zakonu za sklenitev pogodbe na podlagi 2. odstavka 32. člena SZ-1 izpolnjeni, zato je pravilno presodilo, da predlagatelji nimajo več pravnega interesa za izdajo ugotovitvene odločbe v tem delu.
nastanek škode - kraj škodnega dogodka - kraj, kjer je nastala škoda - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja za škodo na ozemlju Republike Slovenije
Ker ni sporno, da je tožnica škodo utrpela v prometni nesreči, povzročeni na območju Republike Nemčije (kjer je prišlo do škodnega dogodka), znana pa je tudi zavarovalnica, pri kateri je imel povzročitelj prometne nesreče zavarovano avtomobilsko odgovornost, tožena stranka, ki je Slovensko zavarovalno združenje, v predmetni pravdni zadevi za škodo ne odgovarja. Drugačno stališče tožeče stranke, češ da je (nepremoženjska) škoda, ki izvira iz škodnega dogodka v tujini, nastala na območju Republike Slovenije, je zmotno.
začasna odredba – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – pristojnost za zavarovanja terjatve – pristojnost za izvršbo – nepremičnina v tujini
Določba o izključni pristojnosti sodišča, pri katerem teče postopek, se nanaša le na krajevno, ne pa tudi na mednarodno pristojnost sodišča. Določba o atrakciji pristojnosti za odločitev o ukrepu zavarovanja z začasno odredbo se lahko uporabi le v primeru, ko je tako za odločitev v sporu, kot tudi za odreditev in opravo izvršbe pristojno slovensko sodišče, ne pa tudi v primeru, ko sta ta dva postopka v pristojnosti različnih držav.