Eden od obtožencev je zatajil najeti avto, ga nato v Srbiji odtujil, dal drugemu soobtožencu in podal krivo ovadbo o tatvini vozila. Drugi obtoženec naj bi preko prvega z goljufijo, ki jo je načrtoval, sprejel avto in ga prodal, organom na mejnem prehodu pa se izkazoval s ponarejeno potno listino. Sodba je bila glede kaznivega dejanja zatajive in goljufije razveljavljena zaradi novega dokaza in zaradi nejasne spremenjene obtožbe.
ZOR člen 103, 103/1, 109, 112, 112/1. ZPod člen 107, 107/1.
podjetje - pogodba o odstopu poslovnega deleža - soglasje - neveljavnost pogodbe - tožba za ugotovitev ničnosti - aktivna legitimacija
Pogodba o odstopu deleža podjetja, sklenjena v nasprotju s 107. členom Zakona o podjetjih oziroma brez soglasja ostalih vlagateljev, je izpodbojna in ne nična.
Družba, ki ni sklenila pogodbe o prodaji solastniškega deleža v njej, ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe za razveljavitev pogodbe.
Ne gre za silobran, če storilec z izoblikovanim naklepom koga umori, čaka na oškodovančevo pričakovano nadlegovanje kot neposredni povod za obračun. Ni potrebe za pritegnitev novih izvedencev, če sodišče sprejme kot osnovo za svojo odločitev mnenje skupine izvedencev, ko je prej dvomilo v mnenje izvedenca posameznika.
Zavrnjena je pritožba obdolženca zoper sklep o odreditvi pripora zaradi ponovitvene nevarnosti ob vložitvi obtožnice, saj je obdolženec brezposeln in brez premoženja, živi pa pri sestri.
Teža kaznivih dejanj oziroma višina predpisane kazni sama po sebi še ne opravičuje sklepa o begosumnosti, če niso hkrati podane še kakšne druge okoliščine, ki bi potrjevale takšno bojazen. Po tej logiki bi morali biti v priporu vsi obdolženci za kazniva dejanja, za katera je zagrožena višja zaporna kazen.
Priporni razlog iz 1. točke 2. odstavka 191. člena ZKP, zaradi katerega je bil pripor podaljšan vsem štirim obdolžencem, ni podan.
Razlogi, ki jih v pritožbah navajata zagovornika, so hkrati tudi v korist drugih dveh obdolžencev, ki se zoper izpodbijani sklep nista pritožila (člen 380 v zvezi s 1. odstavkom 398. člena ZKP).
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20397
ZKP člen 509, 509/4, 509, 509/4. KZJ člen 56, 56.
preklic pogojne obsodbe - posebna obveznost
Ker je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da obsojenka ne more izročiti ključa osebnega avtomobila oškodovancu, ker ga je le-ta sam pred tem v nenavzočnosti obsojenke vzel iz njenega stanovanja, obsojenka ne more več izpolniti obveznosti, ki je bila naložena s pogojno obsodbo, pa je zato pravilno sklenilo, da se postopek za preklic pogojne obsodbe ustavi na podlagi 4. odst. 509. čl. ZKP.
Zagovor obdolženca, da je sekal na svojem svetu, lahko sodišče preizkusi z zaslišanjem prič, pri čemer lahko ugotovi, da ne gre za dejanski mejni spor, ampak le za način obrambe.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20060
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 251, 251/1, 251/3.
nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - ogrožanje varnosti javnega prometa
Nevarno situacijo je povzročil oškodovanec, ki je zapeljal na levi vozni pas, ker je tedaj že začel prehitevati obdolženec, zaradi česar je prišlo do zadetja. Obd. je bil oproščen obtožbe, ker je oškodovanec tudi po mnenju izvedenca reagiral neadekvatno nastali situaciji. Sodba je razveljavljena, ker ni bilo ugotovljeno, ali je obd. že prehiteval in zakaj je oškodovanec zavil v levo in sodišče tudi ni zaslišalo prič.
Vse olajševalne okoliščine je sodišče prve stopnje dovolj upoštevalo, saj je obtožencu izreklo pogojno obsodbo, to pa je najmilejša sankcija, ki jo je mogoče izreči storilcu kaznivega dejanja tatvine po I. dost. 165. člena KZ RS.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20059
ZKP člen 349, 349-6, 349, 349-6. KZS člen 165, 165/2, 166, 166/1-1, 165, 165/2, 166, 166/1-1.
zastaranje - nadaljevano kaznivo dejanje - tatvina - velika tatvina
Posamezni dejanji tatvine po čl. 165/2 KZS v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja ne moreta zastarati, čeprav je preteklo že več kot štiri leta od storitve, če obenem ni podan pri vsakem posameznem dejanju namen pridobiti si stvar majhne vrednosti, razen tega seštevek znese preko 5.000 tolarjev, tako da gre za nadaljevano kaznivo dejanje velike tatvine po členu 166/1-1 KZS.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - pristojnost za spore v stečajnem postopku - splošna krajevna pristojnost
Predlog za izvršbo je bil vložen pred začetkom stečajnega postopka zoper tožečo stranko, v spisu pa ni podatkov, da bi spor nastal zaradi stečajnega postopka. Zato je za sojenje v taki zadevi pristojno sodišče po kraju toženčevega - obrtnikovega stalnega prebivališča, ne pa sodišče, ki opravlja stečajni postopek.
Z listinami v spisu verjetnost obstoja upnikove terjatve še ni bila izkazana, čeprav je bila hkrati s predlogom za izdajo začasne odredbe vložena tudi tožba na plačilo denarne terjatve, zato je bil predlog za začasno odredbo utemeljeno zavrnjen.
Obdolženec je bil v dejanski zmoti, ker se ni zavedal, da gozd, v katerem je posekal smreke, ni last družine, za katero je sekal, temveč je bil prepričan, da je njena last.
Sodišče prve stopnje je pravilno in zanesljivo ugotovilo vsa odločilna dejstva in utemeljeno verjelo oškodovancu, čigar izpovedba je podprta tudi z zanesljivimi dokazi. Pritožbeno sodišče tudi ne dvomi v pravilnost ocene, da je oškodovanec obtožencu izročil 450 DEM zaradi resne grožnje, ne pa prostovoljno.
Verbalna in večkrat ponovljena grožnja dveh odraslih moških (obtoženca in neznanca), ki sta od oškodovanca zahtevala, da mora kupiti zapestnico, "sicer bo sam kriv za nastale posledice", ki sta oškodovanca obstopila in ga spremljala (2 km) vse do stanovanja oškodovančevega prijatelja, od katerega si je izposodil denar, tudi po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja resno grožnjo, pod vplivom katere je oškodovanec obtožencu izročil denar. Okoliščine, da je oškodovanec kupil brezvredno zapestnico, katere nakup je sicer ves čas odklanjal in da se pri tem ni upiral, samo še potrjuje oceno, da je tudi sam osebno grožnjo doživljal kot resno.
Oškodovanec se nima pravice pritožiti zoper sodbo sodišča prve stopnje, če je bil na glavni obravnavi javni tožilec, razen zaradi odločbe o stroških kazenskega postopka. Zato je bila pritožba že po sodišču prve stopnje pravilno kot nedovoljena zavržena.
V obsodilni sodbi je bil obtožencu, ki je s Kosovega, poleg kazni zapora izrečen tudi varnostni ukrep po 70. členu KZ SFRJ. Sodišče druge stopnje je na pritožbo obtoženca ta varnostni ukrep odpravilo, ker je ocenilo, da ne gre za takšno pomembnost in obseg dejanja, ki bi upravičeval navedeni ukrep, zlasti še, ker živi že 10 let v Sloveniji in ga ni šteti, da bi prišel izvrševat kazniva dejanja.