Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2015 (2015) člen 16, 16/4. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7. Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 136, 136/5, 150.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek omd - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Na podlagi katerih konkretnih dejstev in okoliščin je mogoče utemeljeno zaključiti, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem in s tem zadostil okoliščinam za zavrnitev vloge za pomoč in zahtevkov za plačilo, v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, opisane pomanjkljivosti pa ni odpravil niti drugostopenjski organ. V primeru, ko sodišče v upravnem sporu prvostopenjsko odločbo, s katero je odločeno o pravici oziroma pravni koristi tožnika, odpravi in zadevo vrne v ponovni upravni postopek, se zadeva vrne v stanje, v katerem je bila, preden je bila izdana odpravljena prvostopenjska odločba in vsi nadaljnji v tem postopku izdani akti, s čimer po samem zakonu preneha veljati tudi drugostopenjska odločba (tako Vrhovno sodišče v sklepu, št. X Ips 2/2014 z dne 23. 12. 2015). S tega vidika ni podlage, da bi drugostopenjski organ obrazložitev izpodbijane odločitve lahko nadomestil s sklicevanjem na svojo predhodno odločbo oziroma odločbi, ki sta prenehali veljati. Ker tega ni storil prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe, bi vsaj drugostopenjski organ moral konkretno navesti dejstva oziroma okoliščine (glede tožnikovega ravnanja), na podlagi katerih je bil napravljen zaključek, da je tožnik preprečil izvedbo pregleda na kraju samem, in se pri tem opredeliti do ugovorov in predlaganih dokazov, s katerimi je tožnik takšnemu zaključku nasprotoval.
davek na dodano vrednost (DDV) - vstopni DDV - odbitek vstopnega DDV - dobropis - zmanjšanje davčne osnove - dodatna odmera DDV - navidezni posel - zloraba sistema DDV
Tožnik je bil na podlagi 9. točke prvega odstavka 76. člen ZDDV-1 dolžan plačati davek, ki ga je izkazal na računih. Njegov zahtevek za popravek in vračilo neupravičeno zaračunanega davka pa v prvi vrsti že zato ni utemeljen, ker kupec, družba A. d.o.o., ni zmanjšala odbitka vstopnega DDV in nevarnost izgube davčnih prihodkov (še) ni odpravljena.
Tožnik je popravek DDV uveljavljal, vendar pogojev, določenih v drugem odstavku 39. člena ZDDV-1, ni izpolnjeval. Tožnik je namreč popravek davčne osnove uveljavljal v obračunu DDV za davčno obdobje od 1. 7. 2015 do 30. 9. 2015, pri čemer ni šlo za situacijo iz drugega odstavka 39. člena ZDDV-1, saj ni šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. Iz dobropisa št. 93 z dne 23. 7. 2015 namreč ne izhaja, da je šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi. Iz tožnikovih navedb izhaja, da je družbi A. d.o.o. izdal dobropis v zvezi s predhodno izdanim računom št. 23 z dne 31. 1. 2014. Glede slednjega pa davčni organ v postopku DIN pri družbi A. d.o.o. tej družbi ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV, o čemer je davčni organ 2. 9. 2015 družbi A. d.o.o. izdal odločbo. Iz navedenega razloga (ker družbi A. d.o.o. kot prejemnici računa davčni organ ni priznal pravice do odbitka vstopnega DDV od navedenega računa) je tožnik 23. 7. 2015 družbi A. d.o.o. izdal sporni dobropis in torej ne iz razloga, ker bi šlo za preklic naročila, vračila ali znižanja cene po opravljeni dobavi.
davek od dohodka pravnih oseb - vrnitev v prejšnje stanje - očitna pomota - vročanje
Napačna domneva tožnice, da se rok za tožbo šteje od dneva, ko je bilo pisanje puščeno v hišnem nabiralniku in ne od dneva, ko je potekel 15 dnevni rok za prevzem pošiljke, ne predstavlja očitne pomote iz tretjega odstavka 103. člena ZUP. Sodišče se strinja z davčnim organom, da pri tem ni nepomembno, da vročitev ni bila opravljena laični osebi, pač pa strokovni osebi (davčni svetovalki) in tudi s stališčem davčnega organa, da gre za napako tožničine pooblaščenke oziroma njeno neskrbno ravnanje in torej ne gre za očitno pomoto iz tretjega odstavka 103. člena ZUP.
Glede na dejstvo, da tožnik izpodbija upravno odločbo v delu, s katerem o njegovem zahtevku ni bilo odločeno, je treba tožbo tožnika zavreči kot nedovoljeno na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Sodišče tudi sodi, da ne more toženi stranki naložiti, da odloči o zahtevku tožnika in izda upravni akt, saj tožnik ni vložil tožbe zaradi (delnega) molka organa in tudi ni postavil ustreznega tožbenega zahtevka, sodišča pa je pri odločanju vezano na tožbeni zahtevek.
Splošna določba 12. člena ZPPDFT-1 velja za vse zavezance (vključno za B. s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima hčerinske družbe v večinski lasti v tretjih državah). Zakon v nadaljnjih določbah ureja način izvajanja politike in postopkov skupine (75. člen v povezavi z 71. členom ZPPDFT-1) in politike, kontrole in postopke, ki jih mora zavezanec vzpostaviti z namenom, da bo učinkovito ublažil in obvladoval tveganje PD/FT (15. člen ZPPDFT-1), ki vključuje tudi tveganje skupine. Zavezanec (tudi tisti, ki ima hčerinske družbe v večinski lasti v tretji državi) mora torej najprej vzpostaviti politike, kontrole in postopke, zato da jih bo lahko izvajal v hčerinskih družbah. Navedeno pa, kot pravilno navaja tožena stranka, izhaja tudi iz prvega odstavka 15. člena ZPPDFT-1, ki za vse zavezance določa, da morajo biti politike, kontrole in postopki sorazmerni glede na njihovo dejavnost in velikost, zato da so učinkoviti.
ZDoh-2 člen 41, 41/4, 44. ZUP člen 214. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 3, 5.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - normirani stroški - stroški prevoza - službena pot - tarifa - obrazložitev odločbe
Kje naj bi tožnik delo običajno opravljal, tako da bi lahko šteli, da gre izključno za stroške prevoza na delo in z dela, katere poti je tožnik dejansko opravil, ali so bila domnevna službena potovanja dejansko opravljena in dokumentirana s potnimi nalogi odobrenimi s strani delodajalca in z računi, iz izpodbijane odločbe in odločbe toženke ni razvidno. Posledično izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti in preveriti, zakaj organ ni razlikoval med prevozom na delo in z dela in službeno potjo, kljub temu, da se v upravnem spisu nahaja tabela obračuna potnih in ostalih stroškov, ki jo je tožnik pripravil skladno z navodili prvostopenjskega organa, in iz katere izhajajo relacije, ki jih je tožnik opravil v letu 2012, in ki naj ne bi predstavljale le poti na delo in z dela ampak tudi službene poti.
ZPIZ-1 člen 15, 15/2. ZPIZ-2 člen 16. ZPSV člen 4, 6. ZUP člen 147.
prispevki za socialno varnost - obvezno zavarovanje - družbenik - sprememba zavarovalne pogodbe - nastanek zavarovalnega primera - evidenca - predhodno vprašanje - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Glede na to, da je bila pri izdaji izpodbijane odločbe uradna evidenca davčnega organa ključen in hkrati tudi edini dokaz, na katerega se sklicuje izpodbijana odločba glede temelja tožnikove obveznosti, bi bilo treba tožniku omogočiti seznanitev s tem dokazom in prisostvovanje pri njegovi izvedbi ter mu o tem dati možnost izjave, še zlasti glede na to, da tožnik temelj svoje obveznosti osporava. Izpodbijana odločba navaja, da iz uradne evidence davčnega organa izhaja, da je bil tožnik vključen v obvezno zavarovanje za prispevke za socialno varnost v skladu zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (v skladu z drugim odstavkom 15. člena ZPIZ-1 in 16. členom ZPIZ-2), niso pa opisane okoliščine, na podlagi katerih se ugotavlja temelj (zavarovalno razmerje) za preostale prispevke, ki se tožniku nalagajo (za obvezno zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti in starševsko varstvo ter za poškodbe pri delu in poklicne bolezni), pri čemer glede prispevkov za primer brezposelnosti niti ni navedena pravna podlaga.
ZDavP-2 člen 74, 74/4. ZDDPO-2 člen 74, 74/1, 74/1-7.
davek od dohodkov iz premoženja - zloraba pravic - prikrito izplačilo dobička - odsvojitev poslovnega deleža
V obravnavanem primeru cilj odsvojitve poslovnega deleža (izguba vseh upravičenj iz prodanega deleža v zameno za kupnino) ni bil dosežen, saj A.A. družbo še naprej v celoti lastniško in upravljavsko obvladuje; edini motiv pa je bil prihranek pri davku, saj je obdavčitev kapitalskih dobičkov davčno ugodnejša od obdavčitve dividend. Zato se sporna pridobitev lastnega poslovnega deleža spregleda in se po ekonomski vsebini obravnava kot prikrito izplačilo dobička, kar se obdavči kot dividenda.
davek od dohodka pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - pokrivanje davčne izgube - stroški - boniteta - davčno (ne)priznani odhodki - nepriznani stroški
Tožnik ni utemeljil in dokazal poslovne narave spornih potovanj, zato ostajajo dejstva, da so ta potovanja bila opravljena, da se jih je udeležil tožnikov poslovodja oz. zaposlenec in da jih je kril tožnik, neizpodbita. S tem pa so izpolnjeni pogoji, da se to po prvem odstavku 39. člena ZDoh-2 opredeli kot boniteta, saj gre za ugodnost, ki jo K.K. zagotovil tožnik.
Stroški reprezentance lahko nastanejo le ob poslovnih stikih davčnega zavezanca s poslovnimi partnerji, sicer imajo takšni stroški značaj privatnosti in niso davčno priznani odhodki. Tudi po presoji sodišča tožnik ni dokazal, da bi stroški reprezentance, ki jih je uveljavljal, nastali ob njegovih poslovnih stikih s poslovnimi partnerji. Tožnik bi namreč moral utemeljiti in dokazati, kakšni stroški reprezentance konkretno so nastali in s katerimi poslovnimi partnerji je do njih prišlo.
Odlok o oglaševanju (2011) člen 20. ZTLR člen 24. SPZ člen 8. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev reklamnih panojev - zasebno zemljišče - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - povezanost objekta z zemljiščem
Za presojo dejstva, ki je v zadevi bistveno in je sporno, to je, ali gre za reklamna objekta, ki sta postavljena na javnem mestu, ali pa za reklamna objekta, ki se nahajata na nepremičnini v zasebni lasti, ni pomembna le ugotovitev, ki je v tej zadevi sicer sporna, ali se zid s tema objektoma po geodetskih podatkih nahaja na nepremičnini v lasti toženke, temveč je bistvena tudi ugotovitev, v čigavi lasti je zid, na katerem se nahajata sporna reklamna objekta.
Če je bil sporni zid, na katerem se nahajata reklamna objekta, zgrajen pred 1. 1. 2003, je lastnik (graditelj) zidu tudi lastnik zemljišča, na katerem se nahaja, če ni kakšnih drugih zakonskih ovir za pridobitev lastninske pravice na tem zemljišču (na primer, da gre za javno dobro), oz. če je bil zgrajen kasneje, je lastnik zemljišča tudi lastnik zidu.
Tožeča stranka je z dodatnim zaračunavanjem vodenja rezervnega sklada potrošnikom, ki ni bilo pogodbeno dogovorjeno, izvajala nepošteno oziroma zavajajočo poslovno prakso in s tem povzročila njihovo oškodovanje. Sodba VSL I Cp 2724/2014, s katero tožena stranka dodatno utemelji zavzeto stališče, da upravnik brez podlage v pogodbi ni upravičen do dodatnega zaračunavanja vodenja rezervnega sklada, ni predmet presoje v upravnem sporu, je pa za odločitev relevantna, saj je bila sprejeta v zadevi z bistveno enakim dejanskim in pravnim stanjem.
ZDDV-1 člen 46, 46/1, 46/1-1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 79, 79/1.
davek na dodano vrednost (DDV) - pravica do oprostitve plačila ddv - prevozna listina - mednarodni tovorni list (CMR)
V danem primeru so bile prevozne listine - CMR o prevozu predmetnega blaga ter listine v zvezi z C. dobavo ter druge listine, ki jih je pravočasno predložil tožnik v postopku DIN, nepravilno sestavljene oz. pomanjkljive do takšne mere, da niso izkazovale dejanske dobave predmetnega blaga družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško. Pomanjkljive prevozne listine - CMR ne izpolnjujejo pogojev 6. člena Konvencije o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga podpisani v Ženevi, 19. maja 1956, spremenjeni s Protokolom z dne 5. junija 1978 in ne morejo biti verodostojni dokaz, da je bilo blago odpeljano iz Slovenije in predano deklariranim kupcem v tujini (družbama družbama A. v Romunijo in B. na Slovaško), saj ne vsebujejo vseh relevantnih podatkov oz. podatkov o dejanski dobavi predmetnega blaga. Prevozne listine - CMR so lahko verodostojen dokaz le, če so v celoti in pravilno izpolnjene in izkazujejo dejanske dobave blaga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - predlog za dopustitev revizije - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu. Na to kaže že samo besedilo zakona, ki izključitev dodelitve BPP ne omejuje le na postopek upravnega spora na prvi stopnji brez pravnih sredstev, temveč na upravni spor kot celoto, ki pojmovno zajema tudi pravna sredstva.
vodno povračilo - odmera vodnega povračila - merila za določitev višine povračila - vodna pravica - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil - načelo enakosti pred zakonom
Kriteriji za ugotovitev obremenjenosti voda so določeni v petem odstavku 124. člena ZV-1, iz Strokovnih podlag 2019 pa ne izhaja, da bi Vlada RS pred sprejemom Sklepa o določitvi višine vodnega povračila za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2015 te okoliščine ugotavljala oziroma ocenjevala, svoje odločitve pa ne more opravičiti z analizo, ki temelji na podatkih iz kasnejših obdobij, in zato tudi po mnenju sodišča ni pojasnjeno, na podlagi katerih kriterijev so bile v Sklepu 2015 določene razlike med zavezanci glede na različno velikost in različno namembnost pristanišč.
ZOdv člen 17, 17/5. ZUP člen 214, 237, 237/1, 237/1-7.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka svoje odločitve glede odmere odvetniških stroškov za sestavo pritožb zoper sklepe o podaljšanju pripora, za sestavo dveh ustavnih pritožb, za pristop na narok na glavno obravnavo dne 6. 3. 2018 ter glede povišanja nagrade ni obrazložila tako, da bi bilo njeno odločitev mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka.
ZDDPO-2 člen 55, 55a. Pravilnik o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj (2012) člen 8, 8-1.
davek od dohodka pravnih oseb - davčna olajšava - vlaganje v raziskave in razvoj - olajšava za investiranje - znižanje davčne osnove - razvojno investicijski projekt - mnenje organa
Davčni organ je ugotovil, da gre pri projektih za projekte, katerih namen je razvoj spletnih aplikacij ter da gre za funkcionalno nadgradnjo uporabniških aplikacij. Pravilno je ugotovil, da tožnik ni predložil verodostojne projektne dokumentacije v takšni obliki, da so iz nje dosledno, jasno, konkretno in preverljivo razvidne RR vsebine, RR osebje in ostali viri za RR, RR cilji, RR mejniki, izhodiščno mednarodno RR stanje in RR napredek glede na stanje. Prav tako tožnik tudi ni predložil dokaza o prisotnosti pomembnega elementa novosti in razreševanja znanstvene in/ali tehnološke nejasnosti.
Iz določbe tretjega odstavka 8. člena Pravilnika o uveljavljanju davčnih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj izhaja, da lahko davčni organ glede presoje, ali se konkretno vlaganje kvalificira kot vlaganje v RR, za mnenje zaprosi ministrstvo pristojno za tehnologijo, vendar pa to ni obvezno. Davčni organ je od omenjenega ministrstva pridobil splošna mnenja kot pomoč pri presojanju RR dejavnosti in RR projektov in programov, ki jih je predstavil tožniku z namenom, da mu pomaga pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje davčnih olajšav za vlaganja v RR.
vojni veteran - status vojnega veterana - pogoji za pridobitev statusa vojnega veterana - oboroženi pripadnik narodne zaščite
V postopku ni bilo izkazano, da je bila na območju, na katerem je deloval tožnik, na predpisan način aktivirana narodna zaščita, zato tožnik ni mogel delovati kot njen oborožen pripadnik. S svojim delovanjem med agresijo v letu 1991 je sicer lahko prispeval k obrambi RS, vendar pa je mogoče status vojnega veterana priznati le, če je izkazano, da so v zvezi s takšnim delovanjem izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za to določa zakon (ZVV), kar v obravnavanem primeru ni.
davek od dobička iz kapitala - obnova postopka - obnovitveni razlog - nemožnost udeležbe v postopku
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo in je mogoča le iz razlogov, ki so v zakonu izrecno določeni. Te razloge določa ZUP v 260. členu. Med temi zakonskimi razlogi je v 9. točki 260. člena ZUP določen kot obnovitveni razlog tudi razlog, da osebi, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka, navedena možnost ni bila dana. Tožnik se sicer sklicuje na navedeni obnovitveni razlog, pri čemer pa po presoji sodišča ne gre za to, da tožnik ne bi sodeloval kot stranka v postopku, katerega obnovo je predlagal, pač pa se, kot je razvidno iz njegovih navedb, sklicuje na kršitve pravil postopka, ker v postopku ni bil zaslišan kot stranka. S tem pa po presoji sodišča tožnik uveljavlja kršitve pravil postopka, ki bi jih lahko uveljavljal v pritožbi (ki pa je ni vložil), ne pa v obnovi postopka.
ZTro člen 22, 22/1, 22/1-3. Pravilnik o izvajanju Zakona o trošarinah (2004) člen 21. Pravilnik o količinah predpakiranih izdelkov (2002) člen 2. ZUS-1 člen 52.
Tožnica je obračunala in plačala trošarino za 10.0785 hl vol100% alkohola, dejansko pa bi morala obračunati in plačati trošarino za 12.0252 hl vol100% alkohola. Pri utemeljitvi navedene ugotovitve se je toženka sklicevala na evidence gibanja zaloge trošarinskih izdelkov in izdanih računov, pri čemer se je po njenih navedbah opirala na nazivno količino predpakiranega izdelka, to je po drugem odstavku 2. člena Pravilnika o količinah predpakiranih izdelkov masa ali prostornina, ki je označena na embalaži, to je količina izdelka, ki naj bi jo predpakirani izdelek vseboval, od katere se obračuna in plača trošarina.
ZKme-1 člen 5, 5/1, 5/2, 144, 144/7. Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (2014) člen 32.
GERK - vpis v register kmetijskih gospodarstev - sprememba v evidenci GERK - prekrivanje gerk - pravica do uporabe kmetijskega zemljišča
Upravna enota v primeru, če v postopku prijave kmetijskega zemljišča v register kmetijskih gospodarstev ali spremembe že vpisanega zemljišča pride do prekrivanja površin drugega ali drugih kmetijskih gospodarstev, o tem obvesti vse nosilce kmetijskih gospodarstev, pri katerih je ugotovljeno prekrivanje, in jih pozove k uskladitvi. Kadar v postopku ni mogoče ugotoviti, katero kmetijsko gospodarstvo je upravičeno do vpisa površin, do uskladitve med nosilci pa ni prišlo, upravna enota izda odločbo o prekrivajoči površini na podlagi dejstev, o katerih se vodi uradna evidenca. Sklicevanje tožeče stranke na pravdni postopek, ki teče pred okrožnim sodiščem, na odločitev o stvari ne more vplivati, saj predlagana pridobitev podatkov iz pravdnega spisa ne predstavlja podatkov o dejstvih, o katerih se vodi uradna evidenca in, ki naj bi bili drugačni od podatkov zemljiške knjige, na podlagi katerih je odločal prvostopenjski organ.