URS člen 70a, 70a/4. ZIZ člen 104, 106, 149, 149/1. ZLS člen 21, 21-7, 21-8.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - omejitev izvršbe - samoupravna lokalna skupnost - temeljne naloge - nujna denarna sredstva - oskrba s pitno vodo - namenska razlaga zakonske določbe
Glede na to, da denarna terjatev občine, katere rubež in prenos je upnik predlagal z dodatnim sredstvom izvršbe, predstavlja najemnino za najem javne gospodarske infrastrukture, ki se financira iz cene gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da gre za sredstva, ki so nujno potrebna za opravljanje temeljne naloge oziroma dejavnosti občine, tj. oskrbe prebivalstva s pitno vodo, kar se zagotavlja tudi z vzdrževanjem in obnovo temu namenjene javne infrastrukture, čemur so sredstva iz naslova najemnine skladno s Pogodbo tudi dejansko in izključno namenjena (22. člen Pogodbe).
ZIZ člen 38, 38/5, 38c, 38c/2, 43, 43/1, 43/3, 293. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) člen 11.
Sodišče druge stopnje glede upnikovih navedb o tem, da so cene goriv na bencinskih servisih ob avtocestah in hitrih cestah višje, Pravilnik o tarifi pa ne opredeljuje katera izmed obeh tipov cen se upošteva kot osnova za izračun kilometrine, pojasnjuje, da tretjega odstavka 11. člena Pravilnika o tarifi1 ni mogoče uporabiti tako, da bi se lahko uporabile cene pogonskih goriv na avtocestnem križu, saj se le te oblikujejo prosto, iz besedila določbe pa ni mogoče razbrati takega pooblastila sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00069065
OZ člen 364, 364/2.
plačilo dolga tekom postopka - pripoznanje terjatve - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - aktivna legitimacija upravnika večstanovanjske stavbe - aktivna legitimacija upravnika v zvezi s plačilom v rezervni sklad - akcesornost zamudnih obresti
Toženec je tekom postopka plačal vtoževano glavnico v višini 225,72 EUR in s tem pripoznal vtoževano terjatev, ki jo je tožnica terjala iz naslova plačila zneskov sredstev rezervnega sklada. S tem ji je pripoznal tudi aktivno legitimacijo za takšno tožbo, zato nadaljnje ugotovitve glede upravnika stavbe in njegove upravičenosti terjanja plačila zneskov rezervnega sklada niso bile potrebne.
Obresti kot akcesorna obveznost delijo usodo glavne obveznosti, zato je sodišče prve stopnje tožnici utemeljeno priznalo tudi zakonske zamudne obresti.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - načelo sorazmernosti - nasilje
Na podlagi njegovih dovolj zanesljivo ugotovljenih preteklih ravnanj je strah prve predlagateljice pred nasprotnim udeležencem tudi po presoji pritožbenega sodišča še vedno utemeljen.
Glavni dolžnik in porok nimata ugovorov, ki utemeljujejo izpodbojnost posla. Že beseda pove, da je zaradi tega posel samo izpodbojen in da ga je šele treba izpodbiti (z ustrezno tožbo v ustreznem postopku), sicer pa, dokler ni izpodbit, posel velja.
pritožba zoper sklep o ugovoru zoper sklep o zavarovanju - začasna odredba - zavarovalna začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - prodaja nepremičnine - vlaganja v nepremičnino - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe
Sama prodaja sporne nepremičnine kot take še ne pomeni zmanjšanja premoženja tožencev, ampak gre zgolj za spremembo oblike premoženja iz nepremičnine v denarna sredstva, iz katerih se bo terjatev tožnika lahko poplačala. Trditve tožnika, da bosta toženca zaradi skrhanih odnosov denar od prodane sporne nepremičnine porabila za drug namen, so v tej fazi postopka neprepričljive, glede na to da sta v ugovoru priznavala, da je tožnik vlagal v sporno nepremičnino ter zatrjevala, da mu želita njegova vlaganja povrniti, sporna pa je višina teh vlaganj. Zgolj bojazen tožnika, da bi kot upnik ostal nepoplačan, ter njegova predvidevanja in hipotetična možnost, da bosta toženca kupnino od prodane sporne nepremičnine porabila, ostalo nepremično premoženje pa odsvojila na podlagi morebitne darilne pogodbe, pa še ne izkazujeta konkretne nevarnosti, ki bi zadoščala za izkazano subjektivno nevarnost po drugem odstavku 270. člena ZIZ.
predlog za odlog izvršbe - sodna taksa kot procesna predpostavka - domneva o umiku pravnega sredstva
Domneva umika vloge po petem odstavku 29.b člena ZIZ nastopi le pri vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe, ne pa tudi predloga za odlog izvršbe.
stroški pravdnega postopka - delni uspeh v pravdi - vsaka stranka krije svoje stroške postopka - tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninska pravica na delu parcele - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - po krivdi nastali stroški - stroški izvedencev - stroški sodne takse - pritožbeni uspeh
Upoštevaje približno polovičen uspeh tožnika v pravdi ter dejstvo, da sta bila v postopku postavljena dva izvedenca, tožnik pa je plačal tudi sodno takso, v skladu z drugim odstavkom 154. člena ZPP stroške zastopanja s pooblaščencem nosi vsaka stranka sama, toženka pa je dolžna tožniku povrniti polovico stroškov, ki so mu nastali s sodno takso ter izvedencema.
KZ-1 člen 29, 29/3, 191, 191/1, 192, 192/1, 296, 196/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9.
bistveno zmanjšana prištevnost - sprememba obtožbe - prekoračitev obtožbe - pošten postopek - venire contra factum proprium - pritožba zoper končno odločbo - sankcija
Kadar tožilstvo v pritožbi (pa še to le zoper odločbo o kazenski sankciji) poudarja dejstva, na katere se ni (z ustrezno modifikacijo obtožbe) odzvalo že v prvostopenjskem sojenju, gre za ravnanje contra factum proprium, ki je v nasprotju z načelom poštenega postopka.
pes - domača žival - prodajna pogodba - pridobitev lastninske pravice - vračilo stvari - vsebina pogodbe - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenikov - oskrba živali - vestna in skrbna presoja dokazov - zavrnitev dokaznih predlogov - ekonomičnost postopka
Kljub načelu pogodbene svobode bi bil prehud poseg v pridobljeno lastninsko pravico kupca na psu, če bi imela ves čas prodajalka oz. vzrediteljica na njem nekakšen pridržek. In to po presoji sodišča ravno iz razloga, ki ga poudarja pritožnica sama, da je namreč pes živo, čuteče bitje, za katerega je splošno znano, da se na svojega lastnika navadi in naveže.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/5, 12, 12/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 7, 212, 108, 285.
pravna oseba - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - premoženjsko stanje - blokada transakcijskega računa - opredmetena osnovna sredstva - bilanca stanja - nemožnost unovčitve premoženja - predlog za oprostitev plačila sodne takse - formalna pomanjkljivost vloge - nepopolne vloge - materialno procesno vodstvo
Stranka, ki vloži predlog za oprostitev plačila sodne takse oziroma za odlog plačila ali obročno plačilo sodne takse, mora ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Zgolj blokada transakcijskega računa sama po sebi ne more pomeniti, da je predlog že samo iz tega razloga utemeljen, ker se ob presoji predloga za taksno oprostitev upošteva ne le likvidnostno in finančno, ampak tudi premoženjsko stanje stranke.
Če stranka razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, mora trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.
Toženkin predlog za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ni imel nobenih formalnih pomanjkljivosti, zato sodišču prve stopnje ni bilo treba ravnati v skladu s pravili o nepopolnih vlogah in na podlagi 108. člena ZPP pozivati toženo stranko, da popravi ali dopolni svojo vlogo, ampak je moralo odločiti o predlogu. Sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva iz 285. člena ZPP. V postopku odločanja o oprostitvi plačila sodnih taks namreč materialno procesno vodstvo ne pride v poštev.
odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje - premoženjska in nepremoženjska škoda - dokazi in dokazovanje - nepredvidljivost - nepredvidljive okoliščine in višja sila
Četudi iz izpovedb (še posebej domačinov, tudi toženca) izhaja, da je veter začel pihati nenadoma in v nekaj minutah dosegel veliko moč, kar hkrati pojasnjuje, zakaj je bila plaža kljub temu polna, je hkrati razvidno, da takšen potek dogodka v poletnem času in obmorskem mestu ni nič nenavadnega. Toženec je sam izpovedal, da takšen veter zapiha skoraj vsako poletje, enkrat do dvakrat. Ob hkratnem izpovedovanju, da je imel skoraj deset let postavljeno stojnico na istem mestu ob plaži (in je splošno znano, da tam veter piha še močneje), je očitno, da dogodek zanj ni bil nepredvidljiv. Prav tako pa ni izkazano, da bi veter odstopal od intenzivnosti, ki so je ljudje tam vajeni. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno štelo, da nepredvidljivost dogodka (kot bistven element višje sile) ni dokazana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00069044
KZ-1 člen 22, 122, 122/1, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 95, 95/1, 97, 97/1, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372-2.
lahka telesna poškodba - grožnja - silobran
Kot je pravilno ocenilo sodišče prve stopnje, sta obe priči potrdili, da so se otroci, ko je obdolženi pristopil do njih, razbežali, s čimer je ovržen zagovor obdolženega, ki je navajal, da je oškodovanec A. A., kljub njegovemu prihodu in pozivu ter celo prijemu oškodovančeve roke, da naj B. B. izpusti, tega še vedno držal za vrat in dušil. Zato ni mogoče slediti pritožbi, ki poskuša prikazati, da je obdolženi s klofuto odvrnil istočasni protipravni napad, ker trajanja napada s strani A. A. ni potrdila nobena izmed zaslišanih prič.
Po delnem znižanju pravično denarno zadoščenje ob uporabi že navedenih določb materialnega prava po presoji pritožbenega sodišča predstavlja odškodnina za tožniku nastalo škodo v obravnavanem škodnem dogodku v višini 4.500,00 EUR, kar upoštevaje razmere v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje predstavlja približno 3,2 povprečne neto plače. Tako odmerjena odškodnina je, glede na to, da pritožbeno sodišče ni našlo primera s primerljivo škodo, v ustreznem razmerju z odmerjenimi odškodninami za nekoliko večji oz. za nekoliko manjši obseg utrpele škode.
zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - stiki med očetom in otrokom - začasna odredba - odločitev sodišča o ugovoru zoper začasno odredbo - vročitev mnenja CSD - kršitev načela konktradiktornosti - pravica stranke do seznanitve z listinami v spisu - pravica do izjave - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev na mnenji CSD, ki nasprotnemu udeležencu nista bili vročeni, in ker je mnenju v pritožbenem postopku ugovarjal, je odločitev sodišča prve stopnje obremenjena z navedeno bistveno kršitvijo določb postopka.
ZPP člen 163, 163/1, 339, 339/2, 339/2-12, 339/2-14. OZ člen 619. ZDR-1 člen 9, 13, 17, 62, 62/6. ZUTD člen 163, 163/2, 166, 166/2, 167. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
obstoj delovnega razmerja - zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodbeno razmerje tožnika z družbo A. d. o. o. je bilo preko nezakonitega poslovnega modela zlorabljeno. Njegov dejanski delodajalec je bila ves čas toženka, saj formalne pogodbe o zaposlitvi nimajo prednosti pred obstojem delovnega razmerja pri dejanskem delodajalcu. Sodišče prve stopnje je tako sprejelo pravilno stališče, da med tožnikom in toženko obstaja delovno razmerje za čas od prenehanja delovnega razmerja tožnika z družbo A. d. o. o. do njegove zaposlitve pri novem delodajalcu (C. d. o. o.). Kljub temu je pritožbeno sodišče odločitev o obstoju delovnega razmerja razveljavilo, saj obstajajo pomanjkljivosti, zaradi katerih sodbe ni mogoče preizkusiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00069391
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/11. ZKP člen 129a, 129a/1.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - delo v splošno korist - rok za opravo dela v splošno korist - podaljšanje roka - objektivne ovire - zdravstvene težave - rojstvo otrok, za katere mora obsojeni skrbeti - bolezen otroka
Skrb in nega dveh dojenčkov ter izkazane zdravstvene težave otrok in obsojenke so okoliščine, ki so predstavljale objektivno oviro obsojenki, da bi tudi v podaljšanem roku za izpolnitev dela v splošno korist (zaradi njenih zdravstvenih težav) opravila vse naložene ure dela. To ji kljub odzivnosti, vestnosti, rednem prihajanju na delo, upoštevanju dogovorov in sodelovanju s probacijsko enoto ni moglo uspeti. Navedeno specifično obdobje v življenju obsojenke in njenih novorojenih otrok pritožbeno sodišče ocenjuje kot ključni razlog za neopravo dela v splošno korist.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSC00069419
ZDR-1 člen 179. OZ člen 131, 147.
delovna nezgoda - odgovornost delodajalca za škodo - nevarna stvar - krivdna odgovornost delodajalca za delavca
Sodišče prve stopnje je na podlagi dokazne ocene izvedenih dokazov, ki sta jih predlagali obe pravdni stranki, pravilno zaključilo, da do škodnega ni prišlo zaradi namestitve palete s strani delavca, temveč zaradi tega, ker je tožnica hodila po sicer predhodno prazni, a neoznačeni poti, in da je delavec v danih okoliščinah ravnal, tako kot je bilo treba (paleto je postavil na za to predvideno mesto). Sodišče prve stopnje ni imelo nobenega razloga za dvom o strokovnosti mnenja izvedenke, da na nastanek poškodbe ne vpliva dejstvo, da je bil del podesta, na katerem je stala tožnica, nekoliko prekrit s platojem, ki je bil nameščen čez paleto. Če bi namreč tožnica sledila talnim oznakam in se gibala pravilno, je namreč zelo malo verjetno, da bi se spotaknila ob rob platoja, saj delavci pri hoji po podestu ne hodijo po robnem delu podesta.
OZ člen 39, 40, 533, 557. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - navidezni pravni posel (simuliran pravni posel) - darilna pogodba - podlaga pravnega posla (kavza, causa) - zaupnost razmerja med pogodbenikoma - aleatornost pogodbe - izpolnjevanje preživljalčevih obveznosti - nedopusten nagib - očitno nesorazmerje vzajemnih dajatev - načelo enake vrednosti dajatev - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - opredelitev do odločilnih dejstev
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženkina družina nudila kontinuirano pomoč staršema pravdnih strank pri raznovrstnih opravilih na njunem domu pred smrtjo očeta in materi po smrti očeta, da družina tožnice oziroma tožnica ni sodelovala pri tej pomoči, da je sin toženke v času srednješolskega šolanja živel pri starših pravdnih strank, zato je obstajala med njimi tesna medsebojna povezanost - vsa ta dejstva potrjujejo zaupnost razmerja in da sta preživljanca želela prav pomoč toženke in njene družine.
izločitev sodnika - pravočasnost zahteve za izločitev sodnika
Iz vsebinskih navedb izhaja zahteva toženke, da naj o njeni pritožbi ne odloča Višje sodišče v Celju, zlasti naj o njej ne odločajo tri poimensko navedene višje sodnice istega sodišča, ki so o zadevi že odločale, nato pa iz navedb, vsebovanih v samostojnem odstavku, da naj pri sodišču prve stopnje o zadevi ne odloča sodnica B. B., ki je sodila v ponovnem postopku pred sodiščem prve stopnje in torej izdala izpodbijano sodbo. Utemeljenosti svoje pritožbene graje, pritožnica, glede na vsebino lastnega predloga za izločitev prvostopne sodnice, ki šele v pritožbi zoper sedaj izpodbijano odločitev navaja, da se je zahteva za izločitev prvostopne razpravljajoče sodnice nanašala na ponovljeno sojenje, ki ga še ni bilo, tako ne izkaže.