izvršilni stroški - odmera stroškov - osebni stečaj - pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka
Izvršilni postopek se po začetku osebnega stečaja prekine in odmerjanje nadaljnjih izvršilnih stroškov v tem postopku ni več dopustno (glej tretji odstavek 132. člena ZFPPIPP), razen v situaciji iz 3. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP, kar pa v tem postopku ni primer. Poleg tega je bila izvršba v tem postopku pred izdajo izpodbijanega sklepa že ustavljena.
Zakupno oziroma najemno razmerje je po svoji naravi trajajoče razmerje in smisel najema je, da je najemniku omogočena raba stvari ves čas trajanja razmerja. Zato je treba v razmerju med pogodbenima strankama rešiti vprašanje delitve stroškov, povezanih z vzdrževanjem in obratovanjem stvari.
Domneva o porazdelitvi bremen temelji na vsebini najemnega razmerja. Šteje se, da najemodajalec najemniku zagotavlja pogoje za rabo stvari ves čas trajanja najemnega razmerja. Zato v dvomu nosi tiste stroške, ki so potrebni za ohranjanje primernega stanja stvari. Najemnik za rabo plačuje najemnino, ta pa se običajno odmerja glede na možnost popolne in nemotene rabe. Nasprotna domneva pa se postavlja glede stroškov, ki so povezani s samim izvrševanjem rabe oziroma običajnim poslovanjem najemnika. Ti naj bremenijo najemnika.
Nikjer v OZ (niti v ZPSPP) ni določeno, da zakupnina vključuje tudi stroške obratovanja. Ravno nasprotno. Obveznost plačila zakupnine je treba ločevati od morebitnih drugih obveznosti zakupnika po pogodbi.
OZ člen 9, 125. ZPP člen 7, 212, 339, 339/1, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog - prekoračitev trditvene podlage - relativna bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka z uveljavljanjem, da tožeča stranka ni podala ustrezne trditvene podlage za uveljavljanje svojega zahtevka, ter da sodišče zahtevka tožeče stranke brez prekoračitve pooblastil, ki mu jih daje zakon, ni moglo preizkusiti, uveljavlja postopkovne kršitve določb 7. in 212. člena ZPP, to pa so tiste kršitve, ki imajo naravo relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, kar v sporih, kakršen je tovrstni, predstavlja nedovoljen pritožbeni razlog, zato ta pritožbena uveljavljanja ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
ZIZ člen 29, 29a. ZPP člen 270, 270/1, 270/1-15, 343, 343/1, 343/4.
sklep o postavitvi sodnega cenilca - sklep procesnega vodstva - pravica do pritožbe - pravni interes pritožnika - razrešitev cenilca - upravičen razlog odločitve o razrešitvi - narok v izvršilnem postopku
Sklep o postavitvi drugega cenilca namesto razrešenega, je sklep procesnega vodstva. Kot tak nima vpliva na odločitev o glavni stvari in z njim ne morejo biti prizadeti upravičeni interesi strank. Zakonodajalec je zanj vnaprej ocenil, da stranke nimajo interesa za pritožbo. Njihov interes je varovan z drugimi procesnimi instrumenti kot z zahtevo za izločitev postavljenega cenilca zaradi pomislekov stranke glede cenilčeve nepristranskosti ali z ugovori zoper njegovo strokovnost, vestnost, natančnost, skrbnost, medtem ko druge lastnosti cenilca niso relevantne.
spor majhne vrednosti – laična pritožba – zaprtje bančnega računa
Tudi če bi bilo res, da tožeča stranka tožencu ni omogočila vpogleda v svoj račun ali mu poslala izpiskov, je bil toženec z vso dokumentacijo seznanjen najkasneje ob prejemu pripravljalne vloge tožeče stranke, ki so ji bile priložene priloge.
ZST-1 člen 3, 3/1, 3/9. ZPP člen 191, 191/1, 191/1-1, 195.
taksa za pritožbo - solidarni dolžniki - materialno sosporništvo - s sodbo določena solidarna obveznost
Solidarni dolžniki ne morejo biti enotni sosporniki, saj je v naravi solidarne obveznosti, da lahko upnik izbira, od katerega izmed dolžnikov in v kakšnem obsegu bo zahteval plačilo, vsak izmed več solidarnih dolžnikov pa lahko dolguje z drugim rokom izpolnitve, pod drugimi pogoji in z različnimi odmiki, solidarni dolžniki lahko tudi uveljavljajo različne ugovore, ki izvirajo iz njihovega osebnega razmerja z upnikom.
Gre za s sodbo določeno solidarno obveznost in sta toženi stranki v postopku materialna sospornika. Vsaka od toženk je vložila svojo pritožbo, zato mora vsaka od njiju plačati takso za pritožbo.
razrešitev ravnatelja – razlogi za razrešitev upravitelja – predkupni upravičenec – posebna pravila o uveljavitvi predkupne pravice
Upravitelj je ravnal v skladu s 347. členom ZFPPIPP in predkupnega upravičenca seznanil s prodajo, vse ostalo pa je posledica materialnopravne presoje nastale situacije (zaradi morebitnega vračila odbitka davka). To pa s stališča upnikov tega postopka ne more biti diskutabilno v okviru instituta razrešitve upravitelja in ne gre za zakonski dejanski stan iz 1. točke 118. člena ZFPPIPP.
naknadno prijavljena terjatev - ločitvena pravica - ugovor - sklep o preizkusu terjatev - dodatni končni seznam preizkušenih terjatev - notranje nasprotje seznama - napotitev na pravdo - ugovor o prenehanju terjatve
V skladu s tretjim odstavkom 69. člena ZFPPIPP se sodišče v izreku lahko sklicuje na končni seznam preizkušenih terjatev kot sestavni del izreka sklepa o preizkusu terjatev. Vendar pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima dodatni končni seznam preizkušenih terjatev notranje nasprotje, ki onemogoča, da bi se sodišče v izreku izpodbijanega sklepa zgolj sklicevalo nanj. Upravitelj je namreč v opombi navedel, da se ločitvena pravica na obeh nepremičninah prizna, hkrati pa navedel, da je pritožnica terjatev in ločitveno pravico prerekala, na pravdo pa se napoti upnik.
Res sodišče v razlogih navaja, da se bo sporna parcela prodala, kar je negotovo dejstvo, kot pravilno opozarja pritožba, vendar to ne vpliva na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje.
prekinitev pravdnega postopka zaradi začetka stečajnega postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - pogoji za nadaljevanje postopka
Treba je upoštevati specialno določbo drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP, ki določa, da razlog za prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka (gre za primere, ko je upnik za uveljavitev terjatve začel pravdni postopek pred začetkom stečajnega postopka) preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Iz uradno objavljenih evidenc AJPES-a izhaja, da se je stečajni postopek nad toženko začel na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani St 4042/2015 z dne 3. 2. 2016, tako da pogoji iz citirane določbe ZFPPIPP (za nadaljevanje prekinjenega postopka) niso podani. Šele, ko bodo pogoji iz drugega odstavka 301. člena ZFPPIPP izpolnjeni (citirana določba ne vsebuje pravil v zvezi s prekinitvijo in nadaljevanjem prekinjenega postopka, vsebuje jih ZPP), se bo lahko postopek v skladu z določbo 208. člena ZPP nadaljeval. Iz zakonske dikcije citirane določbe ZPP pa izhaja, da se postopek nadaljuje že s pozivom upravitelju, da postopek prevzame in se od upravitelja ne zahteva neko pozitivno ravnanje. Glede na vsebino 301. člena ZFPPIPP obstoj pravočasnega upnikovega predloga vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka (primerjaj sklep II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011).
zapuščinski postopek – sklep o ustavitvi zapuščinskega postopka – neobstoj premoženja – razpolaganje s premoženjem na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju – opustitev vabljenja dediča na zapuščinsko obravnavo – kršitev pravice do izjave – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče pritožnici (dedinji) ni dalo možnosti izjaviti se v zapuščinskem postopku in je pri izdaji izpodbijanega sklepa upoštevalo le izjave enega dediča glede premoženja zapustnice, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD.
objava popravka – prizadet interes – dolžina popravka
Brez dvoma se tisti, ki ga je objava prizadela, v zahtevanem popravku lahko sklicuje na druga dejstva in okoliščine, s katerimi izpodbija sporne navedbe. V nasprotnem primeru svoje pravice do objave popravka največkrat niti ne bi mogel uresničiti.
odvzem denarja ali premoženja nezakonitega izvora - pravica do obrambe - pravica do poštenega sojenja - načelo kontradiktornosti - (ne)pristojnost slovenskih sodišč
V postopku odločanja o odvzemu denarja in premoženja nezakonitega izvora iz 252. člena KZ brez obsodilne sodbe (498.a člen ZKP), v katerem sodišče odvzeme denar, ki je bil pridobljen s kaznivimi dejanji in katerega kriminalni izvor je hotel storilec s pranjem denarja prikriti, je potrebno zagotavljati visoki standard varovanja pravic oseb v teh postopkih in sicer zagotoviti pravico do obrambe, oseba mora biti vnaprej seznanjena z argumenti tožilstva in imeti možnost vlagati dokaze.
Ker sodišče prve stopnje obdolženemu ni omogočilo, da se seznani s predlogom državnega tožilca za odvzem denarja nezakonitega izvora in se o njem izjavi ter predlaga dokaze, ki so mu v korist, je bila obdolženemu kršena pravica do obrambe iz tretje alineje 29. člena Ustave. V kolikor te kršitve pritožbeno sodišče ne bi odpravilo, bi tudi samo storilo enako kršitev.
Pravilnik o sodnih izvedencih in cenilcih člen 47, 47/4, 48, 48/1, 49, 49-2, 50, 50/1, 50/1-2, 50/3.
nagrada sodnemu izvedencu in stroški – zelo zahtevno mnenje – študij spisa – zbiranje in preučevanje dodatne dokumentacije – zahteven ogled – čas potovanja na ogled in nazaj
Zahtevnost mnenja je treba ocenjevati v objektivnem smislu, glede na težo, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – presoja pogojev – skupno nepremično premoženje – likvidnost – verjetnost prodaje nepremičnine – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – obročno plačilo sodne takse – pravica do pravnega sredstva
Zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse bi bila lahko pravilna, če bi sodišče prve stopnje ugotovilo, da (in kako hitro) je nepremičnino, ki predstavlja skupno premoženje, realno mogoče prodati, pri tem pa se ne more sklicevati na stanje (pogajanj med pravdnima strankama) pred več kot enim letom.
V postopku osebnega stečaja se ne uporabljajo pravila o prenehanju terjatev in ločitvenih pravic upnika do stečajnega dolžnika zaradi zamude rokov za njihovo prijavo. Prepozno prijavljene terjatve se preizkusijo v poznejšem preizkusu terjatev.
ZAVAROVALNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0075300
SZ-1 člen 68, 71, 71/1. OZ člen 929, 929/1. ZPP člen 458, 458/1.
zavarovalna pogodba – upravnik – zavarovalec – zavarovanec – etažna lastnina – spor majhne vrednosti – razmerja med etažnimi lastniki in tretjimi osebami – sklepanje pravnih poslov s tretjimi osebami – stranke pogodbe – dejansko stanje – poravnava zapadlih obveznosti
Za obravnavano zadevo je odločilno, da vprašanje strank sklenjene pogodbe ni vprašanje materialnega prava, temveč dejansko vprašanje. Gre namreč za dejansko ugotavljanje prave pogodbene volje strank pri sklenitvi pravnega posla in ne za razlago pisne pogodbe.
Tožena stranka je zavarovalno pogodbo sklenila kot zakoniti zastopnik etažnih lastnikov (68. člen SZ-1), zato so materialno pravni nosilci pravic in obveznosti iz spornega zavarovalnega razmerja etažni lastniki.
pogodba o naročilu – mandatna pogodba – odpoved naročila – delno opravljena storitev – delno plačilo – enostaven dopis
Dopisov tožene stranke, iz katerih izhaja, da se z dokončanjem dela ne mudi, in zahtevo, da se pogovorita o že opravljenem delu in delu, ki ga je še treba opraviti, ni mogoče kvalificirati kot odpoved naročila v smislu 783. člena OZ (določbe o pogodbi o naročilu oziroma mandatu).
nepravdni postopek – postopek za vzpostavitev etažne lastnine – predlog za udeležbo v postopku – pravni interes – občina
Po določbi petega odstavka 16. člena ZVEtL lahko udeležbo prijavijo tudi druge osebe, ki izkažejo pravni interes, zlasti imetniki drugih stvarnih in obligacijskih pravic na posameznih delih ali na stavbi kot celoti. Pritožnik takega pravnega interesa z ničemer ni izkazal. Zgolj okoliščina, da stavba stoji na območju mestne občine, in eventualno lastništvo, če se ne bo pojavil noben etažni lastnik ne izkazuje pravnega interesa za udeležbo v postopku.
ZDR člen 3, 7, 7/1, 11, 11/1, 182, 182/1. OZ člen 106, 239, 239/2, 247, 253.
kršitev pogodbe o zaposlitvi - konkurenčna klavzula - pogodbena kazen
Toženčeva obveznost iz dogovorjene konkurenčne klavzule je bila v 13. členu pogodbe o zaposlitvi jasno opredeljena, in sicer da po prenehanju delovnega razmerja po njegovi volji toženec ne sme brez soglasja tožeče stranke skleniti delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako dejavnostjo, če bi to za tožečo stranko pomenilo konkurenco, in sicer 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Takšna konkretizacija prepovedanega ravnanja že sama po sebi predstavlja vsaj izkoriščanje poslovnih zvez (npr. seznama zavarovancev tožeče stranke), ki je eden od pogojev za utemeljenost dogovora o konkurenčni klavzuli. Ker se je toženec, ki je bil pri tožeči stranki zaposlen na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, takoj po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki zaposlil pri drugi zavarovalnici, na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, je s tem kršil v pogodbi o zaposlitvi določeno konkurenčno klavzulo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni.