TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijana sodba in izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

Toženčeva obveznost iz dogovorjene konkurenčne klavzule je bila v 13. členu pogodbe o zaposlitvi jasno opredeljena, in sicer da po prenehanju delovnega razmerja po njegovi volji toženec ne sme brez soglasja tožeče stranke skleniti delovnega razmerja pri drugem delodajalcu, ki se ukvarja z enako dejavnostjo, če bi to za tožečo stranko pomenilo konkurenco, in sicer 24 mesecev po prenehanju delovnega razmerja. Takšna konkretizacija prepovedanega ravnanja že sama po sebi predstavlja vsaj izkoriščanje poslovnih zvez (npr. seznama zavarovancev tožeče stranke), ki je eden od pogojev za utemeljenost dogovora o konkurenčni klavzuli. Ker se je toženec, ki je bil pri tožeči stranki zaposlen na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, takoj po prenehanju delovnega razmerja pri tožeči stranki zaposlil pri drugi zavarovalnici, na delovnem mestu zavarovalni zastopnik, je s tem kršil v pogodbi o zaposlitvi določeno konkurenčno klavzulo. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke za plačilo pogodbene kazni.