TFL Glasnik - številka 5, leto 2026, 10. 02. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Toni Perić
Gradbinci plačujejo za molk civilne družbe - Poročilo s 7. Gradbeno-prostorsko-okoljske konference
Od leta 2025 je za novogradnje zahtevnih objektov, določenih v Gradbenem zakonu (GZ-1), vključno z objekti z vplivi na okolje, katerih investitorji so naročniki po zakonu o javnem naročanju, izdelava projektne dokumentacije obvezna z uporabo BIM-orodij.
TEMA TEDNA
Timon Hren
Dvojna igra
V uvodniku revije Odvetnik z naslovom Polovička – here we go again ... sem opozoril na vnovične pritiske za znižanje plačila odvetniških storitev v sistemu brezplačne pravne pomoči (BPP). Vrhovno sodišče RS se je na uvodnik odzvalo z zahtevo po objavi odgovora, v katerem trdi, da moj zapis »ne odraža dejanskega stališča Vrhovnega sodišča«. Vrhovno sodišče zanika, da bi predlagalo vrnitev na 50-odstotno plačilo, in pojasnjuje, da je predlagalo zgolj znižanje »vsaj za določen odstotek, na primer za 10 odstotkov«.
ČLANKI
Andraž Teršek
Erozija ustavnega sodišča in kriza ustavne substance: od pravne tehnokracije k mrtvi tehnokraciji
Predlagane kandidature za ustavne sodnike simbolizirajo dokončen prehod iz ustavništva kot domene intelektualne suverenosti v obdobje "mrtve tehnokracije", kjer se namesto doktrinarne eminence iščejo "varni", birokratski profili. Ta proces razvrednotenja ustavne substance je rezultat trojne odpovedi ustavni odgovornosti: predsednice države, ki z izbiro operativcev in specialistov nevtralizira vlogo sodišča kot arbitra oblasti; Državnega zbora, ki skozi negativno selekcijo nagrajuje povprečnost in v inteligenci vidi tveganje; ter kandidatov samih, ki na funkcijo ne gledajo več kot na ustavniški poklic (vocatio), temveč kot na stopnico v karieri splošnega pravnika-upravljalca. V takem sistemu, kjer se ustavna hrbtenica nadomešča z uradniško hierarhijo, ustavno sodišče postaja le še tehnični servis za potrjevanje legalnosti, s čimer se dokončno izgubi njegova vloga vesti naroda in vrhovnega varuha demokracije.
ČLANKI
Jure Mercina
Obdavčitev alternativnih investicijskih skladov po noveli ZDDPO-2V
Alternativni investicijski skladi so kolektivni investicijski skladi, ki ne spadajo med sklade UCITS in vlagajo v širši nabor naložb, kot so zasebni kapital, nepremičnine in infrastrukturni projekti. Praviloma so namenjeni profesionalnim ali izkušenim vlagateljem. V Evropski uniji njihov regulativni okvir določa Direktiva AIFMD, ki ureja delovanje upravljavcev alternativnih investicijskih skladov, njen namen pa so večja preglednost, stabilnost in zaščita vlagateljev. Obdavčitev alternativnih investicijskih skladov teoretično temelji na načelu davčne nevtralnosti, ki zahteva, da vlagatelji v te sklade niso v slabšem davčnem položaju kot pri neposrednih naložbah. Ta cilj se doseže s posebnim davčnim režimom za sklade, predvsem v obliki popolne ali delne oprostitve obdavčitve za sklad. Alternativni investicijski skladi se v Sloveniji obdavčujejo po splošnih pravilih o obdavčitvi pravnih oseb, ki pa ne upoštevajo posebne narave in namena alternativnih investicijskih skladov, ki se pomembno razlikujejo od gospodarskih družb. Novela ZDDPO-2V uvaja poseben režim z 0-odstotno stopnjo DDPO-ja za regulirane tipe alternativnih investicijskih skladov, pod pogojem razdelitve 75 odstotkov realiziranih dobičkov vlagateljem, kar je dober ukrep po načelu davčne nevtralnosti. Vendarle pa gre za parcialno rešitev, ki ne obravnava in rešuje širših pomislekov in dilem pri obdavčitvi alternativnih investicijskih skladov.
ČLANKI
Matevž Bedič
Slovar evropske pravne terminologije
Pravna terminologija je izrazito živ pojav, ki je ob spremembah v teoriji, praksi in na pravodajni ravni nenehno podvržena razvoju. Ob vpetosti v mednarodni in evropski pravni prostor to velja še toliko bolj. Potrebo po rednem negovanju pravnega jezika je prepoznala tudi skupina raziskovalnega programa P5-0217 »Vključevanje pravnega izrazja evropskega prava v slovenski pravni sistem«, ki je v sodelovanju z ZRC-SAZU v začetku študijskega leta 2024/25 objavila prvo različico spletnega naraščajočega Slovarja evropske pravne terminologije. Slovar prenaša evropsko pravno izrazje v slovenski strokovni jezik. Osredotoča se predvsem na pravno terminologijo Evropske unije, ki jo z naborom ustaljene angleške pravne terminologije pomembno dopolnjuje. Slovar evropske pravne terminologije je po svoji naravi naraščajoči slovar, kar pomeni, da bo raziskovalna skupina redoma dodajala novo pravno izrazje, s pomočjo uporabniške izkušnje pa bo že objavljene slovarske sestavke po potrebi tudi spreminjala in dopolnjevala.