TFL Glasnik - številka 20, leto 2026, 1. 09. 2026

KOLUMNA

Zlata Tavčar

Vroč začetek nove sezone – in nova tekma, v kateri ne bomo vsi enaki

Zastaviti pravo vprašanje: t.i. prompt. Od tega je odvisno skoraj vse. In prav tu bodo nastajale največje razlike med uporabniki. Če ne veš, kaj je tvoj cilj, tudi izdelek, ki bo nastal s pomočjo AI, ne more biti zares dober.

TEMA TEDNA

Mag. Bećir Kečanović

Sistem 3: razmišljanje, hitro, počasno in koherentno

Sistem 3 je nadaljevanje razprave iz 1. številke letošnjega TFL Glasnika, kjer sem pojem dodatno razčlenil in pokazal, da njegova integrativna funkcija naravno povezuje miselni proces od silogizma do smisla prava in strategij preživetja.[1] Medtem je zanimanje za ta pristop v svetu presenetljivo naraslo: več mednarodnih avtorjev je Sistem 3 v letu 2026 neodvisno razvilo kot nujno nadgradnjo dualnega modela hitrega (Sistem 1) in počasnega (Sistem 2) mišljenja.[2]

V članku pokažem, da integrativna funkcija Sistema 3 vzpostavlja in sproti preverja koherentnost kot sistemski pogoj za usklajeno sprejemanje in izvajanje kompleksnih odločitev v odnosu med človekom in različnimi sistemi: naravnimi, družbenimi in tehnološkimi. Z empiričnim prikazom demokratičnega sodelovanja (participacije) v primeru javne razgrnitve osnutka Nacionalnega načrta za obnovo narave (NNON) kratko predstavim, kako Sistem 3 deluje v realnih procesih, kjer se v dialogu različnih jezikov znanja prepletajo ekološki, pravni, etični, politični in varnostni vidiki.

ČLANKI

Lovro Bobnar

Umetna inteligenca kot globalno vprašanje

Neodvisni mednarodni znanstveni panel za umetno inteligenco je 1. julija 2026 objavil predhodno poročilo Z dokazi podprta ocena priložnosti, tveganj in vplivov umetne inteligence. Gre za prvo globalno, neodvisno in znanstveno presojo zmogljivosti umetne inteligence ter priložnosti, tveganj in vplivov, ki jih prinaša njen hitri razvoj. Poročilo vzpostavlja skupno dokazno podlago, ki naj bi državam pomagala pri razumevanju umetne inteligence in oblikovanju ustreznih odzivov nanjo. To je posebej pomembno v času, ko se tehnologija razvija izjemno hitro, države pa morajo pomembne odločitve pogosto sprejemati v razmerah velike negotovosti, ob razpršenih in včasih nasprotujočih si dokazih ter različnih pogledih, ki ne upoštevajo vedno dovolj razlik med posameznimi državami, njihovimi družbenimi okoliščinami, stopnjo tehnološkega razvoja in institucionalnimi zmožnostmi.

ČLANKI

doc. dr. Branko Mayr

Branje bilanc za odvetnike – računovodsko‑finančni pogled kot dokazno in strateško orodje

Računovodski izkazi so standardizirana predstavitev finančnega položaja in uspešnosti podjetja. Njihov primarni namen je zagotavljanje informacij, ki so koristne pri ekonomskih odločitvah (IASB, 2018). V sodobnem poslovnem okolju predstavljajo temelj transparentnosti, korporativnega upravljanja in zaščite interesov vlagateljev (Alexander et al., 2020). Temeljni računovodski izkazi so: bilanca stanja, izkaz poslovnega izida, izkaz denarnih tokov, izkaz sprememb kapitala in pojasnila k izkazom. Njihova vsebina je normativno določena z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP/IFRS) ter nacionalnimi predpisi (npr. ZGD-1 in Slovenski računovodski standardi).

ČLANKI

dr. Igor Lončarski

Zelene obveznice, zelena premija in posledice za ocenjevanje vrednosti podjetij

V prispevku obravnavamo zelene obveznice (green bonds) z vidika, ki je relevanten za pooblaščene ocenjevalce vrednosti. Temeljna vprašanja so: 1) ali zelena oznaka nosi materialno finančno vsebino, 2) kakšna je vrednost zelene premije (greenium) in 3) ali in kakšen vpliv ima na ocenjevanje vrednosti podjetij. Na podlagi pregleda znanstvene literature ugotavljamo, da zelena premija sicer obstaja, a je precej skromna (praviloma od 2 do 15 bazičnih točk na sekundarnem trgu), časovno spremenljiva in odvisna od tržnega segmenta. Regulativni okvir evropskega standarda zelene obveznice (Uredba 2023/2631, v veljavi od decembra 2024) povečuje transparentnost in primerljivost. Za ocenjevalce vrednosti podjetij je zelena premija potencialno materialna pri strošku dolžniškega kapitala, posredno pa vpliva tudi na strošek lastniškega kapitala in s tem na tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC). V prispevku predstavimo in predlagamo konkretne usmeritve za prakso ocenjevanja vrednosti podjetij.