TFL Glasnik - številka 13, leto 2026, 21. 04. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Andraž Teršek
Postranska zanemarljivost ali pravilo? Ustavnopravni komentar »stožiškega« predčasnega glasovanja in sistemske krize volilne zakonodaje
Letošnje volitve v Državni zbor RS so ponovno odprle vprašanja o ustavni skladnosti slovenskega volilnega procesa, pri čemer močno izstopajo procesni odmiki pri predčasnem glasovanju. Zakon o volitvah jasno določa, da predčasno glasovanje poteka na območju okrajne volilne komisije, kar narekuje prostorsko umestitev volišča znotraj meja tistega konkretnega volilnega okraja, za katerega je komisija pristojna. Zato pomeni združitev 14 ljubljanskih okrajev na eni sami lokaciji v Stožicah neposredno in kategorično nezakonito ravnanje. Državna volilna komisija namreč ne more s svojimi navodili dopolnjevati zakona tam, kjer ta molči o združevanju volišč. Prav tako morebitni dobri nameni ne smejo povoziti jasnih zakonskih določb, niti dnevno-politično soglasje o tem. Razveljavitev glasovanja bi bila na mestu. Vendar pa je stožiški zaplet le izoliran procesni simptom globlje sistemske ustavne anomalije slovenske volilne zakonodaje. Med te anomalije v prvi vrsti spada neenakost volilnih okrajev, kjer drastične razlike v številu volivcev kršijo temeljno načelo »en človek, en glas«. Dodatno ustavno kršitev predstavlja odsotnost preferenčnega glasu, ki volivcem onemogoča neposreden in odločilen vpliv na to, kateri kandidat bo izvoljen. Edini popolnoma čist izhod iz te neustavne brozge bi bila sprememba zakonodaje z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo preferenčnega glasu.
TEMA TEDNA
dr. Damjan Korošec
Deepfake in spolno kazensko pravo
(Ameriško-)angleška beseda deepfake je sintagmatski izraz, sestavljen iz pojmov »deep learning« (tehnika učenja s pomočjo umetne inteligence, imenovana globoko umetnointeligenčno oziroma tudi umetno nevronsko učenje) in »fake« (ponarediti, imitirati, popačiti, izmaličiti). Označuje realistično delujoče medijske vsebine (zvok, fotografije, video itd.), ki so bile ustvarjene ali spremenjene s tehnikami umetne inteligence (UI, bolj znana z angleškim akronimom AI, artificial intelligence).
ČLANKI
Borut S. Pogačnik
Razpad rokopisa – posegi umetne inteligence
Pri obravnavanju forenzičnega preiskovanja pisav se je treba ozreti v zgodovino rokopisa. Psihofizična kretnja, s pomočjo katere udejanjamo svoje misli na papirju ali drugem mediju za pisanje, se nam danes zdi samoumevna. Manj pa se zavedamo, da je pisava nastala iz podob ali slik, s katerimi smo v pradavnini drugim sporočali svoje uspehe pri lovu, zajetje sužnjev ali zmago nad sovražnikom. Skozi 4000-letno obdobje se je pisava spreminjala in danes je bolj ali manj razvidna v črkopisih, kjer so črke namenjene zaznavanju določenega glasu.
ČLANKI
Damjan Ahčin
Tveganje prevare
Revidiranje tveganja prevare v računovodskih izkazih je gotovo eden izmed zahtevnejših in kompleksnejših postopkov revizije. Prevara v računovodskih izkazih se lahko izvede s prevarantskim računovodstvom ali poneverbo sredstev. Za prevaro v računovodskih izkazih pa morajo biti prisotni in medsebojno povezani trije ključni elementi: pritiski oziroma spodbude, priložnost in racionalizacija, ki skupaj tvorijo t. i. trikotnik prevare. Revidiranje tveganja prevare v računovodskih izkazih in revizorjevo odgovornost pri tem opredeljuje MRS 240 – Revizorjeve naloge, povezane z obravnavanjem prevar pri reviziji računovodskih izkazov.
ČLANKI
Bruna Žuber
Vezanost uprave na sodbo o odpravi izpodbijanega upravnega akta
Odprava izpodbijanega upravnega akta v upravnem sporu za tožnika ne pomeni končanja postopka odločanja o njegovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, temveč predpostavlja vrnitev zadeve v ponovno odločanje pristojnemu upravnemu organu. Če uprava v ponovljenem postopku v ničemer ne bi bila vezana na odločitev upravnega sodišča, bi to lahko pomenilo izvotlitev tožnikove pravice do sodnega varstva in izkaz neučinkovitosti sodnega nadzora nad delom uprave. Učinkovitost sodnega varstva v primeru odprave izpodbijanega upravnega akta in vrnitve v ponovno odločanje v slovenski pravni ureditvi zagotavljajo koncept vezanosti na odločitev upravnega sodišča, institut določitve načina izvršitve odločitve upravnega sodišča in možnost stopnjevanja sankcij v primeru nespoštovanja sodbe upravnega sodišča, ki se kaže v zakonskem pooblastilu, da lahko sodišče v takem primeru ob izpolnjenosti zakonskih pogojev meritorno odloči o predmetu zadeve v sporu polne jurisdikcije. Vsi omenjeni instituti so v prispevku obravnavani tako z vidika normativne ureditve kot tudi sodne prakse. Cilj prispevka je prikazati vlogo upravnega sodišča pri izbiri načina ravnanja pri odpravi izpodbijanega upravnega akta in analizirati procesne možnosti tožnika za zagotovitev učinkovitega sodnega varstva.