TFL Glasnik - številka 21, leto 2026, 8. 09. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Aleš Zalar: Mednarodna institucija s sedežem v Ljubljani
V zadnjih mesecih imamo kar nekaj primerov, ko so v sporu o isti zadevi med istimi strankami odločala sodišča na Kitajskem, v Združenem kraljestvu, v Nemčiji in na Enotnem patentnem sodišču ter prišla do zelo različnih odločitev. Prednost PMAC-a pa je ravno ta, da lahko stranke v sporu vse te globalne spore združijo in jih uredijo na enem mestu, in to je pri našem centru.
TEMA TEDNA
Andraž Teršek
Kratka ustavnopravna analiza umeščanja JEK2 v prostor: od varstva avtonomije lokalne samouprave in načela enakopravnosti variant do tveganja za ničnost DPN
Pred časom sem na podlagi zaprosila naročnika izdelal podrobno pravno analizo obsežne dokumentacije (več kot 50 strani tehničnih, urbanističnih in normativnih gradiv), ki se nanaša na začetna ravnanja v postopku umeščanja drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (JEK2) v prostor.
ČLANKI
doc. dr. Luigi Varanelli
Vprašanje neprištevnosti (nerazsodnosti) v kazenskem in civilnem pravu
Ugotovitev obstoja pogojev prištevnosti oziroma neprištevnosti je nedvomno ena od najtežjih nalog sodišča, saj se tu srečata psihologija in pravo. Na drugih področjih človekovega znanja se le redko tako na široko stikata in globoko prepletata humanistični in naravoslovni pogled na stvarnost kot v primerih ocene, ali je oseba prištevna. Ravno zaradi tega je vprašanje prištevnosti v pravni doktrini in sodni praksi kompleksno in polivalentno, njegove meje pa še precej neraziskane, pogosto nedorečene.
ČLANKI
Jerneja Potočnik
Izzivi revizorja pri revidiranju nabave in zakaj je nabava velikokrat podcenjena z vidika tveganj
Nabavni proces je ena ključnih podpornih funkcij v organizacijah, hkrati pa eno izmed kompleksnejših in z vidika tveganj podcenjenih poslovnih področij. Zaradi neposrednega vpliva na stroškovno učinkovitost, kakovost vhodnih materialov, skladnost z regulativnimi zahtevami in integriteto poslovanja mora biti nabava v središču pozornosti tako notranjih kot zunanjih revizorjev. Kljub temu je v praksi ravno revidiranje nabavnega procesa povezano s številnimi strokovnimi in metodološkimi izzivi, ki pomembno vplivajo na obseg, globino in kakovost revizijskih ugotovitev. Kompleksnost nabave izhaja iz njene prepletenosti z različnimi organizacijskimi funkcijami, raznolikosti nabavnih kategorij, decentraliziranih odločitev ter obsežnega števila poslovnih transakcij. Poleg tega nabavni proces pogosto vključuje subjektivne presoje (npr. izbor dobaviteljev, pogajanja, izjemne odobritve), kar povečuje tveganja nepravilnosti, neučinkovitosti in morebitnih zlorab. Revizorji se tako soočajo z izzivom, kako zagotoviti ustrezno raven zagotovila v okolju, kjer formalne kontrole pogosto soobstajajo z neformalnimi praksami. Poseben vidik zahtevnosti predstavlja razmejitev in dopolnjevanje vlog notranjih in zunanjih revizorjev. Medtem ko se notranja revizija osredotoča na presojo učinkovitosti notranjih kontrol, obvladovanje tveganj in izboljševanje procesov, je vloga zunanje revizije primarno usmerjena v pridobivanje zadostnih in ustreznih revizijskih dokazov za potrebe revizije računovodskih izkazov. Nabava je tako področje, na katerem se cilji, metode in pristopi obeh vrst revizije pogosto prepletajo, hkrati pa tudi razlikujejo.
ČLANKI
Samanta Kolar, dr. Daniel Zdolšek
Prenos znanja med revizorji v revizijskih podjetjih
Prenos znanja med zaposlenimi v organizaciji je proces pridobivanja in ohranjanja organizacijskega znanja, s katerim zaposleni med sabo delijo rešitve in dobre prakse. V prispevku obravnavamo prenos znanja med revizorji v revizijskih podjetjih (predvsem velikih), s poudarkom na konceptu učenja ob delu (angl. learning by doing). Za kakovostno opravljanje revidiranja je poleg strukturiranega formalnega izobraževanja potrebno tudi stalno posodabljanje revizorjevega znanja v praksi. Večina revizorjevega učenja se zgodi neposredno na delovnem mestu, znanje v revizijskih podjetjih pa se največkrat in najučinkoviteje prenaša ob vsakodnevnem opravljanju revizijskih nalog, s sodelovanjem med revizorji in timskim delom, mentorstvom ter sprotnim pridobivanjem povratnih informacij. Učenje ob delu v revizijskih podjetjih je tako med najučinkovitejšimi načini prenosa znanja in ključni mehanizem za razvoj revizorjeve strokovne presoje, poklicne nezaupljivosti ter sposobnosti prepoznavanja tveganj pomembno napačnih navedb in reševanja kompleksnih revizijskih primerov. Prav tako koncept pozitivno pripomore h kakovosti revidiranja in dolgoročni uspešnosti revizijskega podjetja, z izboljšanjem presoj pri revizorjih.