odpoved dediščini – odpoved dediščini v korist sodediča – izjava v pritožbenem postopku
Pritožnica, ki se je šele v pritožbenem postopku odpovedala dediščini v korist svojega sodediča, ne more doseči spremembe izpodbijanega sklepa o dedovanju. Izjavo o tem, ali sprejemajo dediščino ali pa se ji odpovedujejo, namreč lahko prizadete osebe podajo pri sodišču le do konca postopka na prvi stopnji oziroma do izdaje sklepa o dedovanju. Izpodbijani sklep o dedovanju pa ni nobena ovira za pritožnico, da svoj dedni delež prepusti sodediču.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih obveznosti – upoštevanje delodajalčevih navodil – opravljanje dela – obveznosti delavca – sklic zbora delavcev – upoštevanje delovnega procesa delodajalca
Tožnik je kot predsednik Sveta delavcev sklical zbor delavcev, kljub predlogu direktorja, da se zbor ne izvede, ker je bil za ta dan dogovorjen obisk kupca iz tujine, ki je vključeval ogled delovnega procesa z tujimi strankami. Ker so potrebe delovnega procesa narekovale prestavitev sklicanega zbora delavcev, tožnik pa zbora ni prestavil na naslednji teden, je ravnal v nasprotju z 72. členom ZSDU, kar je (poleg drugih očitanih kršitev) utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
delitev stvari v solastnini – odložitev delitve – neprimeren čas delitve – razlog neprimernosti – upravičen interes
Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka.
Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne.
Toženec se je s poroštvenimi pogodbami napram tožnici zavezal kot porok in plačnik (solidarni porok), kar pomeni, da ima tožnica pravico izpolnitev nastale obveznosti uveljavljati bodisi od glavnega dolžnika ali od njega (ali pa od obeh skupaj).
zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorni zahtevek – dovoljenje za poseg v lastninsko pravico - pooblastilo – učinek pooblastila
Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.
Obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke.
vrednost spornega predmeta – prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – vrednost nepremičnine
Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 151/4. OZ člen 198.
dokazno breme - male pravice - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno kolektivno upravljanje malih pravic - prisilna licenca - odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici - male pravice tujih avtorjev
Slovenska kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela, avtor pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic niti v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061191
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
stvarna pristojnost – avtorski spor – postopek zavarovanja – predlog za izdajo začasne odredbe
Če Okrožno sodišče v Ljubljani že obravnava spor iz avtorske pravice, je pristojno tudi za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom.
predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
pravdna in procesna sposobnost – visečnost pravde - smrt stranke med visečnostjo pravde – procesno nasledstvo – premoženjska pravica
Ovire za obravnavo tožbe, ki jih je na strani tožnika ugotovilo sodišče prve stopnje, so po njegovi smrti med pravdo odpadle z vstopom pravdno in procesno sposobnega dediča v njegov položaj, ki je odobril njegova procesna dejanja in predlagal nadaljevanje pravde. Procesnih pomanjkljivosti za vodenje pravde torej ni.
odškodnina zaradi nemožnosti upravljanja z denacionalizirano nepremičnino – izgubljena korist – izgubljeni dobiček - zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Zavrnilno zamudno sodbo je mogoče izdati zgolj v primeru t. i. neodpravljive nesklepčnosti zahtevka. Zahtevek pa je takšen, če stranka glede na zatrjevani dejstveni substrat zadeve ne more doseči materialnopravne posledice, ki jo zasleduje s tožbenim petitom. Pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe zato niso podani v primeru, če tožbene trditve nasprotujejo vsebini predloženih dokazov. Takšno stanje tožbe zahteva nadaljevanje postopka in po opravljeni glavni obravnavi odločitev o tožbenem zahtevku s kontradiktorno sodbo.
Izgubljene koristi po 72. členu ZDen ni mogoče vzporejati z ekonomsko kategorijo izgubljenega dobička, saj je njena opredelitev širša, izgubljeni dobiček pa je lahko zgolj ena izmed oblik manifestacije takšne koristi. Tožeči stranki zato na podlagi 72. člena ZDen ni mogoče naprtiti materialnega trditvenega bremena tudi za morebitne stroške ali druge odbitke, za katere ni bila zavezana, ker denacionalizirane nepremičnine ni imela v posesti.
plačilo za delo – obveznost plačila – dokazna ocena – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev iz naslova preveč izplačanih plač
Toženec (predsednik sindikata) ni imel pravne podlage za to, da je za nazaj odredil poračun plač na ta način, da je prejšnji bruto pomenil novi neto, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da tožeči stranki (sindikatu) zaradi neupravičene pridobitve plača določeni znesek.
vpisana prepoved odtujitve in obremenitve – ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist upravičenca prepovedi – izbris po uradni dolžnosti
Vpisana prepoved odtujitve in obremenitve ni ovira za vknjižbo lastninske pravice v korist upravičenca iz prepovedi. Predlagani vpis namreč pomeni realizacijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, za zavarovanje prav te realizacije sta stranki pogodbe dogovorili v korist predlagatelja prepoved odtujitve in obremenitve. Postopanje zemljiškoknjižnega sodišča v opisani situaciji ureja 4. odstavek 47. člena ZZK-1.
Z razveljavitvijo določb ZPUOOD je odpadla pravna podlaga za odločanje o odpustu obveznosti, podlage za odločitev o predlaganem zahtevku pa ni najti niti v nobenem drugem predpisu.
OZ člen 837. ZFPPIPP člen 244. 244/1, 245, 245/2, 383, 383/1. ZPP člen 101, 101/2, 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
kontradiktornost postopka – ugovor zastaranja terjatve – posredniška pogodba – veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja
Nepravilno je pritožbeno stališče prvega toženca, da bi moralo sodišče prve stopnje po zaključku stečajnega postopka vabila ponovno vročati njegovemu pooblaščencu, ki mu je, kot že obrazloženo, z začetkom dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka pooblastilo prenehalo. Le-to ni ponovno „oživelo“ oziroma stopilo v veljavo z zaključkom stečajnega postopka, kot to zmotno meni prvi toženec, ampak bi moral slednji, v kolikor je želel, da ga tudi po zaključku stečajnega postopka zastopa (prejšnji) pooblaščenec, le-tega ponovno pooblastiti. Vročitev zadnjega vabila prvemu tožencu osebno je bila torej pravilna.
Ker je v skladu z 837. členom OZ plačilo posrednika odvisno prav od sklenitve pogodbe, je obsežnejša aktivnost druge toženke v tej „predpogodbeni“ fazi povsem razumljiva. Za opravila po sklenitvi kupoprodajne pogodbe (primopredaja, urejanje kredita), kamor sodi tudi oprava vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa bi bil upoštevaje, da od njih plačilo posrednika po posredniški pogodbi ni več odvisno, tudi po presoji sodišča druge stopnje potreben še dodaten dogovor z drugo toženko poleg posredniške pogodbe, tožnika pa niti z njima sklenjene posredniške pogodbe po vsem zgoraj obrazloženem nista uspela dokazati.
Tožeča stranka je v utemeljitev t.i. objektivne nevarnosti navajala tudi pravno pomembna dejstva, glede katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, in sicer, da je toženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se po naravi stvari vloži v primeru slabega finančnega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča gre za odločilna dejanska vprašanja, glede katerih izpodbijani sklep nima razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.