ZGO člen 21, 213, 21, 213. ZLNDL člen 3, 5, 3, 5. ZZK-1 člen 29, 29.
lastninjenje nepremičnine - pravica uporabe - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
predlagateljica bi morala z ustrezno listino izkazati, da je bila dejanska imetnica pravice uporabe. Zgolj dejstvo, da se neka nepremičnina uporablja za pot ali pa da je za pot predvidena v prostorskem planu, namreč ne zadošča. Za vpis v zemljiško knjigo se poleg ugotovitvene odločbe zahteva, da je imel predlagatelj na nepremičnini pravico uporabe, ali da to pravico izkaže z ustreznimi listinami ali da pridobi pisne izjave lastnikov zemljišča, da se odpovedujejo lastninski pravici na njih. Ničesar od zgoraj naštetega predlagateljica ni predložila, zato zemljiškoknjižno sodišče ni imelo pravne podlage za vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL na predlagatelja.
OZ člen 154, 154/2, 179, 182, 154, 154/2, 179, 182.
nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina - sokrivda - udeležba v prometu
Tožnik je v škodnem dogodku utrpel pretres možganov, udarnine in odrgnine v predelu čela in levega lica, v predelu levega kolena in levi goleni, odrgnine obeh zgornjih okončin in poškodbo kožnega živca na zadnji strani leve goleni. Sodišče prve stopnje je tožniku priznalo za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin 925.000,00 SIT, za strah 75.000,00 SIT in za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 700.000,00 SIT - skupno 1,700.000,00 SIT ter ob upoštevanju tožnikove sokrivde in že izplačanega zneska toženki naložilo v plačilo iz naslova nepremoženjske škode še 360.000,00 SIT ter uveljavljeno materialno škodo, znižano za sokrivdo - 46.140,00 SIT, oboje s pripadki. Pritožbeno sodišče je tožniku iz naslova odškodnine za nepremoženjsko škodo priznalo še 375.000,00 SIT (še 75.000,00 SIT za strah in 300.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti), kar je sedaj 1.564,85 EUR, upoštevajoč tožnikovo sokrivdo 20 % je tako tožena stranka dolžna tožniku plačati še 1.251,88 EUR (prej 300.000,00 SIT).
ZOR člen 200, 200. ZPP člen 154, 154/2, 158, 158/1-4, 154, 154/2, 158, 158/1-4.
stroški postopka - uspeh v pravdi - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - višina odškodnine
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločalo o stroških postopka, pri tem pa ločilo uspeh v pravdi po temelju in po višini. V tej pravdni zadevi je tožbenih zahtevek denarna terjatev z uveljavitvijo katere sta tožeči stranki uspeli do višine 52,4% in takšen je tudi njun uspeh v pravdi. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo določilo drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, zato je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v izreku o stroških spremenilo tako, da je upoštevalo uspeh pravdnih strank v takšnem odstotku, medtem ko sama odmera stroškov postopka ni predmet pritožbene graje (4. točka 158. člena ZPP).
ZOR člen 154, 154/1. ZGD člen 258, 258/5, 449. OZ člen 1060. ZFPPod člen 19, 20, 22.
krivdna odškodninska odgovornost – elementi civilnega delikta – nastanek škode – škoda, ki jo člani uprave storijo družbi – upniki družbe kot oškodovanci – nezmožnost družbe poplačati upnike
Sodišče se je osredotočilo le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
Predlagani dokaz z zaslišanjem toženca bi služil v informativne namene, taki dokazi pa niso dovoljeni in ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
ZD člen 214, 216, 214, 216. ZZK-1 člen 40, 46, 46/1, 40, 46, 46/1.
sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju - odredba potrebnih vpisov v zemljiško knjigo
Vsebino sklepa o dedovanju določa 214.čl. ZD. Po 216.čl. pa sodišče odredi opravo v zemljiški knjigi potrebnih vpisov. To opravi po pravnomočnosti sklepa o dedovanju, ki je tudi sicer po določbi 40.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) podlaga za vknjižbo pravic (6.tč. 1.odst.).
ZOR člen 154, 154. ZGD člen 258, 258/5, 258, 258/5.
odškodninska odgovornost - predpostavke civilnega delikta - nastanek škode - odgovornost članov uprave - nezaključen stečajni postopek
Osredotočilo se je namreč le na vprašanje, ali je tožeči stranki nastala škoda, kajti odgovor na to vprašanje je pomemben pri ugotovitvi odškodninske odgovornosti tožene stranke, tako po določbi 154. čl. ZOR, kot tudi po določbi 5. odst. 258. čl. ZGD, kjer zakon predpostavlja, da upniki družbe lahko postanejo oškodovanci za škodo, ki jo člani uprave (v tem primeru poslovodja) stori družbi, vendar pod pogojem, da jih družba ne more poplačati.
Ker obravnavanega primera ni mogoče umestiti niti pod 2. niti pod 3. odst. 32.a čl. ZST, je pritožbeno sodišče razlagalo tožničino taksno obveznost na način, ki je za stranko ugodnejši.
Pravnomočna sodba in sodna poravnava učinkujeta tudi proti univerzalnim naslednikom, kot je tožnik, dedič po pokojnem A. in V.Z. Zato tožnik ne more ponovno vložiti tožbe z zahtevki, o katerih je bilo že pravnomočno razsojeno oziroma sklenjena sodna poravnava.
ZGD člen 436, 436. ZSReg člen 8, 8. ZIZ člen 38, 38. ZFPPod člen 27, 27/4, 27, 27/4.
odgovornost družbenika za dolgove izbrisane družbe - izstop družbenika iz družbe - pogoji za izstop - načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo - potrebni izvršilni stroški
ZGD za izjavo o izstopu iz družbe ne predpisuje notarskega zapisa, pač pa je notarski zapis potreben zgolj v primeru spremembe družbene pogodbe, kar pa sprememba družbenikov ni. Izstop družbenika iz družbe učinkuje že s samo izjavo volje družbenika.
Načelo zaupanja v sodni register in publicitetno načelo ne moreta biti uporabljena na način, da bi sprememba družbenika učinkovala proti upniku šele od trenutka vpisa spremembe v sodni register. To bi namreč pomenilo izenačenje publicitetnega načela s konstitutivnostjo vpisa, kar bi bilo v popolnem nasprotju s pravilom, da je vpis spremembe družbenika le deklaratorne narave.
rok za položitev kupnine - sodni rok - predlog za podaljšanje roka - razveljavitev sklepa o domiku nepremičnine
Ker se je rok iztekel 20.10.2006, kupec pa podaljšanja ni pravočasno predlagal, nastopijo posledice iz tretjega odstavka 191. člena ZIZ (ki je veljal v času izdaje sklepa), po katerem sodišče s sklepom razveljavi prodajo, če kupec v določenem roku ne položi kupnine. Razlogi za zamudo na nastop opisanih posledic ne vplivajo, zato so pritožbene navedbe neutemeljene.
ZPP člen 151, 151/2, 163, 163/2, 151, 151/2, 163, 163/2. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku člen 18, 18.
stroški pooblaščenca, ki ni odvetnik - upravičenost pooblaščenca do nagrade
Upravičenje do nagrade drugih oseb, ki niso odvetniki, mora izhajati iz zakona. Ker je upnik stroške pooblaščenca priglasil kot stroške zastopanja na naroku, je prvostopenjsko sodišče pravilno štelo, da gre za nagrado pooblaščenca in je odločitev sodišča, da mu ti stroški ne gredo, ker ne gre za osebo, ki bi bila po zakonu upravičena do nagrade, popolnoma pravilna.
Iz besedila 1. odst. 121. člena ZPPSL izhaja, da lahko stečajni upravitelj odstopi le od obojestransko odplačne pogodbe. Pogodba o odstopu terjatve pa ni takšna pogodba, saj je po svoji naravi le razpolagalni posel in je zato ni mogoče primerjati s pogodbami iz posebnega dela obligacijskega prava.
Toženec je dolžan plačati tožnici 900.000,00 SIT odškodnine na račun negmotne škode, ki jo je tožnica utrpela ob tem, ko je toženec z zlorabo svojega položaja prizadel njeno spolno nedotakljivost.
skupno premoženje zakoncev - status tujca v času nakupa nepremičnine - državljanstvo kot pogoj za pridobitev lastninske pravice
Tožnica je v času, ko je zapustnik kupil stanovanje, to je 28.5.1993 imela status tujke in enako je bilo to tudi še ob smrti zapustnika 13.10.1997. Ves ta čas pa tožnica ne bi mogla pridobiti lastninske pravice na stanovanju s pravnim poslom.
Pritožnik utemeljeno graja, da je sodišče prve stopnje nekritično sledilo predlogu, saj je izdalo popravni sklep brez zaslišanja strank. Sodišče sicer lahko odloči o popravi sklepa brez zaslišanja strank v primerih določenih v 1. odstavku 328. člena ZPP, ker pa predlagateljica popravka svoji vlogi ni priložila ničesar s čimer bi predlagani popravek zapuščinskega sklepa utemeljila, preizkus pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ni možen.
ZOR člen 325, 325. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
litispendenca - tek zamudnih obresti - upniška zamuda
Dokler pravda teče, se ne more o istem zahtevku začeti nova pravda med istimi strankami in kot določa 3. odst. 189. čl. ZPP, če se taka pravda začne, sodišče tožbo zavrže.