Št.

421.

Naslov

Navodila za izdajo soglasij Agencije za dejanja do lastninskegapreoblikovanja podjetij

Objava

PP 7/93 str.5

Oznaka

VS031828

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Neffat Branka

Pravna podlaga

ZLPP člen 44, 44/2. Navodilo za izdajo soglasij agencije.

Področje

LASTNINJENJE

Institut

lastninjenje podjetij - soglasje agencije

Št.

423.

Naslov

Lastninjenje javnega podjetja

Objava

PP 20/93 str.8

Oznaka

VS032027

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Markovič Bartenjev Alja

Pravna podlaga

ZGJS člen 69, 73, 76. ZLPP člen 24.

Področje

LASTNINJENJE - STATUSNO PRAVO

Institut

lastninjenje javnih podjetij

Št.

425.

Naslov

Lastninsko preoblikovanjeIzdajanje potrdil po 25.a členu ZLPP

Objava

PP 23/93 str.6

Oznaka

VS032089

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Neffat Branka

Pravna podlaga

ZLPP člen 25a.

Področje

LASTNINJENJE

Institut

lastninjenje podjetij - notranji odkup delnic

Št.

427.

Naslov

"Divje privatizacije" - gospodarski spori?Ali pa: kdo vse so lahko subjekti gospodarskih sporov?Novi časi tudi sodiščem ne prizanašajo. Pojavljati so se začelispori, s katerimi se doslej še nismo srečevali. Novi prispevki krevolucionarnemu pravu so namreč prinesli nove naloge že notoričnopreobremenjenim starim sodiščem. S tem v zvezi pa so oživele tudifunkcije nekaterih organov, za katere v praksi (zlasti na področjugospodarskih sporov) skorajda nismo vedeli. Doslej nam je namreč zavsakdanjo rabo zadoščalo določilo 1. odstavka 77. člena ZPP (Opomba:Zakon o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ št. 4/77 - 35/91) kipravi, da je pravdna stranka lahko vsaka fizična in pravna oseba.Vendar pa posebni predpisi določajo, da so pravdne stranke lahko šenekateri drugi, ki pa jih ne moremo uvrstiti ne med fizične ne medpravne osebe. (Opomba: Glej 2. odstavek 77. člena ZPP) To so javnitožilec, (Opomba: Ustava RS govori o državnem tožilcu (135. in 136.člen)) javni pravobranilec in družbeni pravobranilec samoupravljanja,ki kot institucije niso osebe. Vsem trem organom pa posebni predpisidovoljujejo, da samostojno nastopajo v pravdi in to (samo) na aktivnistrani kot tožniki. Procesna legitimacija omenjenih organov je zelonatančno določena in omejena. Preširokemu tolmačenju pooblastiljavnega pravobranilca, na primer, je že naredila konec odločbaVrhovnega sodišča RS III Ips 10/93 z dne 31.3.1993. (Opomba:Neobjavljena).Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (Opomba: Uradni list RS,št. 55/92, 7/93 in 31/93) je najnovejši tak predpis, ki daje aktivnolegitimacijo družbenemu pravobranilcu samoupravljanja, da začne predsodiščem postopek za ugotovitev ničnosti ali za izpodbijanjeposameznih dejanj ali pogodb, sklenjenih v škodo družbenega kapitala.(Opomba: Glej 50. člen tega zakona). Javni pravobranilci sopooblaščeni, da na podlagi določila 2. odstavka 10. člena Zakona oprometu z nepremičninami (Opomba: Uradni list SRS in RS št. 19/76 ...5/91) izpodbijajo pogodbe o prenosu nepremičnin. Javni tožilci pasmejo zahtevati ugotovitev ničnosti pogodb po določilu 2. odstavka109. člena ZOR. (Opomba: Zakon o obligacijskih razmerjih, Uradni listSFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89). (Seveda to niso vsa pooblastilaomenjenih organov, pač pa le tista, ki so v zvezi s prvim delomnaslova prispevka.)V praksi sodišč se je s tem v zvezi pojavilo vprašanje: kakšne vrstepa je spor, kjer eden od omenjenih organov "napade" pravno osebo? Po(še nezapisanih) stališčih nekaterih praktikov naj bi šlo v takihprimerih za gospodarski spor. Temu pa seveda drugi (malce pozno)nasprotujemo. Treba je priznati, da dosedanja praksa na navedenovprašanje ni bila posebej pozorna. Redke primere zadev te vrste sodoslej reševali tako civilni kot gospodarski oddelki rednih sodišč.Problema pa očitno tudi niso zaznale prizadete pravdne stranke, sajni evidentiran primer, ko bi se katera prav zato pritožila alivložila revizijo. (Opomba: Napačna opredelitev vrste spora ima lahkotežke posledice. Tako je npr. sestava senata na drugi stopnji vpostopku v gospodarskih sporih drugačna kot v rednem postopku (2.odstavek 493. člena ZPP). Nepravilna sestava sodišča pa pomenibistveno kršitev določb pravdnega postopka po 1. točki 2. odstavka354. člena ZPP. (Na nesmiselnost take ureditve sem že opozorila vzapisu: Še o načelu laičnosti v gospodarskih senatih višjih sodišč,PP št. 3/91 str.8).Kaj je gospodarski spor, ZPP ne pove. Definicije gospodarskega sporane dajeta niti v praksi najbolj upoštevana komentatorja ZPP Triva(Opomba: S. Triva, V. Belajec, M. Dika: Građansko parnično procesnopravo, Zagreb, 1986, str. 653-658) in Juhart (Opomba: J. Juhart:Civilno procesno pravo FLR Jugoslavije, Ljubljana 1961, str. 613 -621). Zato pravzaprav ne preostane drugega, kot da rečemo, da so tospori, za katere veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih. Zadoločitev gospodarskega spora so na voljo trije kriteriji:personalni, kavzalni in mešani. Če pustimo ob strani spore zmednarodnim elementom, veljajo pravila o postopku v gospodarskihsporih v naslednjih primerih:1. v sporih, v katerih sta obe stranki družbenopolitični skupnosti,podjetji, organizaciji združenega dela, samoupravni interesniskupnosti ali drugi samoupravni organizaciji ali skupnosti (Opomba:1. točka 489. člena ZPP). To naj bi bili spori med t.i. gospodarskimisubjekti in zato gre za opredelitev po personalnem kriteriju. Slednjiv praksi tudi prevladujejo.2. v sporih, ki se nanašajo na ladje in na plovbo po morju ter ponotranjih vodah, in v sporih, za katere velja plovbno pravo (plovbnispori), razen sporov o prevozu potnikov (Opomba: 2. točka 489. členaZPP). Primer, ko gre torej za kavzalni kriterij.3. v sporih, ki izvirajo iz medsebojnih gospodarskih razmerijimetnikov obratovalnic in drugih posameznikov, ki opravljajo kotregistriran poklic kako gospodarsko dejavnost, oziroma iz medsebojnihgospodarskih razmerij teh oseb in pravnih oseb iz 1. točke 489. členaZPP (Opomba: 489.a člen ZPP). Pri te vrste sporih pa imamo mešanikriterij, ko so pomembni tako subjekti kot tudi vsebina spornegarazmerja.Iz nedvomno zastarelega in novi ustavni (gospodarski) ureditvineprilagojenega besedila ZPP (kar pa niti ni ovira pri iskanjustatusa omenjenih organov, potrebnega za uvrstitev med subjekterednega oziroma posebnega postopka) izhaja, da so subjektigospodarskih sporov taksativno našteti in ne morda primeroma. Širitevštevila subjektov torej ne pride v poštev. Ali lahko javnegapravobranilca ali katerega od ostalih dveh možnih tožnikov uvrstimomed katerega od naštetih subjektov iz prve točke 489. člena ZPP?(Najbrž ni dvoma, da uvrstitev med spore, razvrščene po kavzalnem inmešanem kriteriju ne pride v poštev.) Kot vidimo, jih ZPP posebej neomenja. Med subjekti gospodarskega spora so namreč naštete le pravnein samo izjemoma tudi fizične osebe. Sledi, da so torej subjektigospodarskega spora lahko le osebe (ne pa tudi "neosebe").Namesto zaključka - samo še želja glede bodoče ureditve področjagospodarskih sporov. Na vrnitev nekdaj priznanih specializiranihgospodarskih sodišč bomo morali, kot vse kaže, pozabiti (Opomba: Večo tem T. Dobrovnik-Zima: Specializirana gospodarska sodišča - da aline? PP št. 8/92, str. 6-7). Pred nami je nova (katera že po vrsti?)reorganizacija sodišč. Ker se spet omenjajo okrajna, okrožna in drugasodišča iz časov, ki še niso tako zelo daleč za nami, preostaja le šeupanje, da bo v novem ZPP glede gospodarskega spora spet prevladalmešani (lahko pa bi tudi objektivni), nad subjektivnim kriterijem. Tobi pomenilo vrnitev stare ureditve ne le v splošnem organizacijskempogledu temveč tudi v vsebinskem: ko spori, ki se tičejo nepremičnin(stvarnopravni) ponovno ne bi bili več gospodarski spori. Kot praviM. Dika (Opomba: Novo parnično procesno pravo, Zagreb 1977, str. 185)je bistveni razlog za obstoj posebnega postopka v gospodarskih sporihposebna narava materialnega prava, ki ga je treba uporabljati vgospodarskih sporih. Ta pa predpostavlja visoko stopnjospecializacije sodnikov in to ne samo glede poznavanja pravne temvečtudi glede poznavanja metajuridičnih disciplin.Tožbe, ki jih vlagajo prej obravnavani organi, tudi po vsebini nevsebujejo sporov iz medsebojnih gospodarskih razmerij. Največkrat soto tožbe, na ugotovitev ničnosti pogodb, ki sploh niso gospodarskepogodbe, kot jih definira določilo 2. odstavka 25. člena ZOR.

Objava

PP 25/93 str.6

Oznaka

VS032057

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Šorli Nevenka

Pravna podlaga

ZLPP člen 50. ZPN člen 10. ZOR člen 109, 109/2. ZPP člen 489, 489a.

Področje

CIVILNO PROCESNO PRAVO

Institut

pravdna stranka - gospodarski spor - opredelitev gospodarskega spora - subjekti gospodarskega spora - javni pravobranilec - sestava sodišča

Št.

429.

Naslov

Člani komisij za denacionalizacijoKakšen je položaj članov komisije za denacionalizacijo, ki sozaposleni pri upravnem organu, pri katerem je komisija ustanovljena,in kakšen je položaj zunanjih članov? Kako so člani komisijenagrajevani za delo? Ali je izvedenec, ki je član komisije, dolžanoceniti vrednost premoženja kot uradna oseba ali pa ima položajzunanjega izvedenca in s tem tudi pravico do nagrade za izvedeniškomnenje.Položaj članov komisije za denacionalizacijo določa 55. čl. ZDEN. Ponavedenem členu imajo člani komisij položaj uradnih oseb in sopooblaščeni za vodenje postopkov in opravljanje drugih dejanj vpostopku. Izpolnjevati morajo predpisane pogoje za opravljanjeuradnih dejanj in imeti ustrezno strokovno izobrazbo.Položaj članov komisije, ki so zaposlen pri upravnem organu, prikaterem je komisija ustanovljena, in položaj zunanjih članov se gledepravic in nalog bistveno ne razlikuje. Razlika je le v nagrajevanjuoziroma plačilu za opravljeno delov komisiji. Člani komisije, ki sozaposleni pri upravnih organih občine, opravljajo delo v komisiji zadenacionalizacijo v okviru svojega rednega dela, za kar prejemajotudi redni osebni dohodek. Zunanji člani so za svoje delo pravilomaplačani po opravljenih urah oziroma po zadevah, in sicer iz srestevproračuna občine, ki so na menjena za uresničevanjedenacionalizacije. Tudi izvedenec, ki je član komisije, je dolžanizvedeniško mnenje opaviti v okviru dela komisije in je tako tudinagrajevann. Morebitne posebne nagrade članom komisij pa lahko občinedoločijo avtonomno, v okviru svojih proračunskih možnosti.Upravni organi lahko pritegnejo v postopek tudi zunanjega izvedencain ga kot izvedenca tudi nagradijo. Ugotavljanje dejanskega stanja vugotovitvenem postopku z izvedencem pa naj ne bi predstavljlo načela,temveč bis e upravni organi tega poslužili le v primerih, ko gre zatako zapletene in sporne zadeve, da jih upravni organ sam, s svojimznanjem in znanjem članov strokovnih komisij, ne zmore rešiti.

Objava

PP 4/93 str.17

Oznaka

VS031815

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Flack Alojz

Pravna podlaga

ZDEN člen 55.

Področje

DENACIONALIZACIJA

Institut

postopek uveljavljanja pravica - organi postopka

Št.

431.

Naslov

Denacionalizacijski upravičenec- imetnik stanovanjske pravice- uskladitev interesovVprašanje:Po 2. odst. 125. čl. stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-1),lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice eno leto potem, ko jebilo stanovanje vrnjeno upravičenu do denacionalizacije, uveljavljapravico do nakupa stanovanja na način, kot ga določa zakon. Kaj sezgodi v primeru, če npr. upravičenec zahteve za denacionalizacijo nivložil v zakonskem 18-mesečnem roku, ki ga določa 64. čl. zakona odenacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91-1). Ta rok poteče 7.6.1993,rok za nakup stanovanja po 117. čl. stanovanjskega zakona po19.10.1993.Kako uskladiti interese upravičenca do denacionalizacije inprejšnjega imetnika stanovanjske pravice glede rokov, ki jih določatanavedena zakona?Odgovor:Najprej moramo ugotoviti, da tako zakon o denacionalizaciji kotstanovanjski zakon določata roke, ki so prekluzivnega značaja. Pritem mislimo na 18-mesečni rok za uveljavljanje zahtevka zadenacionalizacijo, kot tudi rok za prodajo stanovanja prejšnjemimetniku stanovanjske pravice, ki ga stanovanjski zakon določa na dveleti po uveljaviti zakona (123. člen). Takega značaja je tudinavedeni enoletni rok iz 2. odst. 125. člena stnaovanjskega zakona.Prejšnji metnik stanovanjske pravice, ki stanuje v stanovanju, ki bopredmet denacionalizacije, se lahko znajde v naslednjih pravnihsituacijah:1) če bo upravičenec do denacionalizacije dobil vrnjeno stanovanje,potem bo lahko v roku enega leta (očitno po pravnomočni odločbi odenacionalizaciji) uveljavljal pravice do nakupa stanovanja,2) če upravičenec do denacionalizacije ne bo v zakonitem rokuuveljavljal vrnitev stanovanja, potem bo pač v okviru zakonitega rokauveljavlal nakup stanovanja od siceršnjega lastnika stanovanja po117. členu stanovanjskega zakona,3) če upravičenec do denacionalizacije, ki mu je bilo stanovanjevrnjeno , stanovanje noče prodati prejšnjemu imetniku stanovanjskepravice, čeprav je nakup uveljavljal v zakonitem enoletnem roku, imaprejšnji imetnik stanovanjske pravcie materialna upravičenja, ki jihdoloča 4. odst. 125. člena (izplačilo v višini 30% vrednostistanovanja in posojilo po 81. čl. stanovanjskega zakona).Enoletni rok iz 2. odst. 125. čl. stanovanjskega zakona ni vezan nadveletni rok iz 123. člena istega zakona. V posamičnih primerih bolahko prišlo do nerešene pravne situacije, v kateri upravičenec dodenacionalizacije s svojim zahtevkom ne bo uspel, hkrati pa bo žepotekel 2-letni rok iz 123. člena zakona, kar pomeni, da prejšnjiimetnik stanovanjske pravcie ne bi mogel uveljavljati nakupastanovanja. Menimo, da bi sodna praksa morala tudi v tem primeruomogočiti prejšnjemu imetniku stanovanjske pravcie enoletni rok iz 2.odst. 125. člena, v katerem bi lahko uveljavljal odkup stnaovanja odstanodajalca, ker pač domnevni upravičenec do denacionalizacije ssvojim zahtevkom ni uspel. Če sodna praksa ne bi upoštevala takeanalogije, bi bili gotovo ti prejšnji imetniki stanovanjske pravicebistveno prizadeti zaradi pravne praznine.

Objava

PP 7/93 str.22

Oznaka

VS031831

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Žužek Ivan

Pravna podlaga

ZDEN člen 64. SZ člen 117, 125, 125/2.

Področje

DENACIONALIZACIJA - STANOVANJSKO PRAVO

Institut

roki za zahtevo za denacionalizacijo - zahteva imetnika stanovanjske pravice za sklenitev pogodbe

Št.

433.

Naslov

Imovina optanata prešla u društveno (državno) vlasništvo dana18.12.1954Povodom jedne ustavnosudske odluke

Objava

Informator 4086/93 str.14

Oznaka

VS031659

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Žuvelić Ante

Pravna podlaga

Sporazum Italija - FNRJ.

Področje

STVARNO PRAVO

Institut

lastnina - premoženje optantov

Št.

435.

Naslov

Vloga izvedenca medicinske stroke pri ugotavljanju vzročne zveze mednastalo posledico, kot objektivnim pogojem kaznivosti, in storilčevopovzročitvijo nevarne situacije v zvezi s kaznivimi dejanji po 251.in 255. čl. KZ RS

Objava

PP 11/93 str.14

Oznaka

VS031865

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Merc Božidar

Pravna podlaga

ZKP člen 241, 242, 242/1. KZS člen 251, 251/1, 251/3, 255, 255/1, 255/2.

Področje

KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO

Institut

izvedenstvo - izvedenec medicinske stroke - ogrožanje javnega prometa - hudo kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - vzročna zveza

Št.

437.

Naslov

Zakon o gospodarskih družbah

Objava

PP 15/93 str.4

Oznaka

VS031931

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Škrbec Dušan

Pravna podlaga

ZGD člen 184, 214, 215, 218, 285, 292, 308, 359, 394, 409, 416, 450, 452 453, 457, 459, 501, 517, 532, 536, 552.

Področje

STATUSNO PRAVO

Institut

notarski zapis - notarski zapisnik - notarjevo potrdilo - statut - ustanovitveni akti

Št.

439.

Naslov

Zapletljaji z detaširanimi delavciUstavno sodišče Slovenije pred novo dilemo

Objava

PP 23/93 str.19

Oznaka

VS031736

Datum objave

1.1.1993

Izvor

Svetek Lev

Pravna podlaga

ZPIZ člen 44, 51.

Področje

POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Institut

pokojninska osnova detaširanih delavcev