TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Denacionalizacijski upravičenec
- imetnik stanovanjske pravice
- uskladitev interesov
Vprašanje:
Po 2. odst. 125. čl. stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91-1),
lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice eno leto potem, ko je
bilo stanovanje vrnjeno upravičenu do denacionalizacije, uveljavlja
pravico do nakupa stanovanja na način, kot ga določa zakon. Kaj se
zgodi v primeru, če npr. upravičenec zahteve za denacionalizacijo ni
vložil v zakonskem 18-mesečnem roku, ki ga določa 64. čl. zakona o
denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91-1). Ta rok poteče 7.6.1993,
rok za nakup stanovanja po 117. čl. stanovanjskega zakona po
19.10.1993.
Kako uskladiti interese upravičenca do denacionalizacije in
prejšnjega imetnika stanovanjske pravice glede rokov, ki jih določata
navedena zakona?
Odgovor:
Najprej moramo ugotoviti, da tako zakon o denacionalizaciji kot
stanovanjski zakon določata roke, ki so prekluzivnega značaja. Pri
tem mislimo na 18-mesečni rok za uveljavljanje zahtevka za
denacionalizacijo, kot tudi rok za prodajo stanovanja prejšnjem
imetniku stanovanjske pravice, ki ga stanovanjski zakon določa na dve
leti po uveljaviti zakona (123. člen). Takega značaja je tudi
navedeni enoletni rok iz 2. odst. 125. člena stnaovanjskega zakona.
Prejšnji metnik stanovanjske pravice, ki stanuje v stanovanju, ki bo
predmet denacionalizacije, se lahko znajde v naslednjih pravnih
situacijah:
1) če bo upravičenec do denacionalizacije dobil vrnjeno stanovanje,
potem bo lahko v roku enega leta (očitno po pravnomočni odločbi o
denacionalizaciji) uveljavljal pravice do nakupa stanovanja,
2) če upravičenec do denacionalizacije ne bo v zakonitem roku
uveljavljal vrnitev stanovanja, potem bo pač v okviru zakonitega roka
uveljavlal nakup stanovanja od siceršnjega lastnika stanovanja po
117. členu stanovanjskega zakona,
3) če upravičenec do denacionalizacije, ki mu je bilo stanovanje
vrnjeno , stanovanje noče prodati prejšnjemu imetniku stanovanjske
pravice, čeprav je nakup uveljavljal v zakonitem enoletnem roku, ima
prejšnji imetnik stanovanjske pravcie materialna upravičenja, ki jih
določa 4. odst. 125. člena (izplačilo v višini 30% vrednosti
stanovanja in posojilo po 81. čl. stanovanjskega zakona).
Enoletni rok iz 2. odst. 125. čl. stanovanjskega zakona ni vezan na
dveletni rok iz 123. člena istega zakona. V posamičnih primerih bo
lahko prišlo do nerešene pravne situacije, v kateri upravičenec do
denacionalizacije s svojim zahtevkom ne bo uspel, hkrati pa bo že
potekel 2-letni rok iz 123. člena zakona, kar pomeni, da prejšnji
imetnik stanovanjske pravcie ne bi mogel uveljavljati nakupa
stanovanja. Menimo, da bi sodna praksa morala tudi v tem primeru
omogočiti prejšnjemu imetniku stanovanjske pravcie enoletni rok iz 2.
odst. 125. člena, v katerem bi lahko uveljavljal odkup stnaovanja od
stanodajalca, ker pač domnevni upravičenec do denacionalizacije s
svojim zahtevkom ni uspel. Če sodna praksa ne bi upoštevala take
analogije, bi bili gotovo ti prejšnji imetniki stanovanjske pravice
bistveno prizadeti zaradi pravne praznine.