ZTPDR člen 15. ZDR (1990) člen 100, 100/1, 100/1-9. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v RS člen 36.
delovno razmerje pri delodajalcu - prevzem delavcev - ustrezno delovno mesto
Pri presoji zakonitosti prevzema delavca na delo v smislu določbe 15. člena ZTPDR je pravno pomembna tudi ponudba ustreznega delovnega mesta s strani delodajalca - prevzemnika.
Iz vsebine tožbe izhaja, da je bila tožba vložena zaradi varstva tožnikovih ustavnih pravic. Gre za spor po 3. odstavku 1. člena ZUS, o takih sporih pa po 9. členu v zvezi s 7. členom ZUS na prvi stopnji odloča upravno sodišče.
postavitev začasnega skrbnika - položaj stranke - prenos pristojnosti na drug center za socialno delo
Predlog, da se določi za postopek v izvrševanju javnih pooblastil drug center za socialno delo, lahko poda stranka, ki je sprožila postopek ali center za socialno delo. V postopku za postavitev začasnega skrbnika, gre položaj stranke le osebi, ki se postavlja pod skrbništvo ter osebi, ki je za skrbnika postavljena.
jamstvo za hranilne vloge - druge bančne vloge - neskladnost podzakonskega predpisa z zakonom
Jamstvo za hranilne vloge zavezuje hranilnico za pridobitev garancije za vloge, za katere hranilnica izda posebno hranilno listino - hranilno knjižico, ne pa tudi za druge bančne vloge pravnih, civilnih in fizičnih oseb.
ZDavP-1 člen 406. ZDDPO člen 11. Slovenski računovodski standardi Standard 17.
davek od dobička pravnih oseb - stroški drugih storitev - popravek vrednosti terjatev - investiranje v osnovna sredstva - Slovenski računovodski standardi
Stroški drugih storitev niso priznani ker iz računa fizične osebe ni izkazana realizacija poslovnega dogodka. Popravek vrednosti terjatev ni izkazan, saj so dolžniki ugovarjali strokovnosti izvedenih del, ne pa tudi plačila. Investiranje v osnovna sredstva - upošteva se poslovni dogodek v letu, ko je ta nastal in tako ni mogoče v letu 1998 izkazovati kupnine za nepremičnine kupljene v letu 1997.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 202, 202/1, 371, 371/1-11.KZ člen 196, 311.
prepovedan prehod čez državno mejo - ogrožanje varnosti ljudi - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - pripor - sklep o priporu - razlogi o odločilnih dejstvih - priporni razlogi - ponovitvena nevarnost - begosumnost
Izpodbijani sklepi o priporu so upoštevali pisna predloga državnega tožilstva za odreditev pripora, ki opozarjata na okoliščine, ki očitno kažejo, da je pripor neogibno potreben, čeprav pisna predloga takega sklepa izrecno nista zapisala. Ne glede na to pa sodišče lahko na podlagi ugotovljenih okoliščin napravi tak zaključek, čeprav se državno tožilstvo nanj ne sklicuje, saj ni vezano na nobene formalnosti in razloge v predlogu državnega tožilstva za odreditev pripora.
Razlogi v sklepu razumno utemeljujejo nevarnost za preživetje in zdravje ilegalnih prebežnikov.
Izpodbijani sklepi so utemeljili ponovitveno nevarnost tako z objektivnimi okoliščinami kaznivih dejanj kot tudi s subjektivnimi okoliščinami osumljenih
Konkretne okoliščine kažejo na nevarnost, da bi osumljenec na prostosti pobegnil - je tujec, v Sloveniji nima premoženja, v državo je prišel ilegalno in za bivanje v njej nima dovoljenja, obdolžen je hudega kaznivega dejanja, za katero je predpisana kazen od enega do deset let zapora, teža dejanja v konkretnem primeru je velika.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - stranka je uslužbenka pristojnega sodišča
Dolžničina zaposlitev pri Okrajnem sodišču v A. je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi, saj bi sicer utegnilo priti do domnev v pristranskost tega sodišča.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - postopek za razvezo zakonske zveze - preselitev zakonca in otrok - razlogi smotrnosti
Tožnica se je skupaj z mladoletnima otrokoma pred nevzdržnimi razmerami doma najprej umaknila v varno hišo, nato pa uredila začasno bivanje v A., kjer sta oba otroka že vpisana v nadaljnje redno izobraževanje. Tožnica je invalidna oseba. V tej zadevi bo starejšemu otroku treba omogočiti, da nastopi kot stranka. Pri reševanju bo potrebno tudi sodelovanje centra za socialno delo s tega območja. Vse navedene okoliščine utemeljujejo presojo, da se bo postopek laže opravil na koprskem območju.
ZKP člen 92, 92/2-8, 374, 374/3, 385, 420, 420/1, 420/2.
sklep o odmeri višine stroškov kazenskega postopka – prepoved reformatio in peius – pravica do proste izbire pooblaščenca – potrebni izdatki pooblaščenca
Če pritožbeno sodišče razveljavi sodbo ob ugoditvi pritožbi obdolženca, lahko v novem postopku sodišče sprejme odločitev o stroških (kot tudi o premoženjskopravnem zahtevku ali odvzemu premoženjske koristi), ki je za obdolženca manj ugodna od odločitve v prejšnji, razveljavljeni sodbi.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - sklep o podaljšanju pripora
Izpodbijani pravnomočni sklep o podaljšanju pripora je bil izdan ob razglasitvi sodbe po določbi 5. odstavka 361. člena ZKP, zoper takšen sklep o podaljšanju pripora pa vložitev zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljena.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23254
KZ člen 180, 181.ZKP člen 39, 39-6, 42, 42/5, 371, 372/1-2, 371/1-8, 372/1-11, 372, 372-5. Sodni red člen 10, 10/7, 18, 18/2.URS člen 29, 29-3.
spolno nasilje - poskus posilstva - kršitev kazenskega zakona - neupoštevanje olajševalnih okoliščin pri odmeri kazni - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodelovanje sodnika, ki bi moral biti izločen - dvom v nepristranskost sodnika - objava obtoženčevih podatkov v razporedu obravnav na sodni deski in internetnih straneh sodišč - pridobitev dokazov na nezakonit način - izpodbijanje dokazne ocene sodišča - obseg presoje pritožbenih navedb - odločilna dejstva - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obtoženca - dokaz z izvedencem - postavitev drugega izvedenca
Kršitev iz 5. točke 372. člena ZKP sodišče stori, če krši kazenski zakon v odločbi o kazenski sankciji in pri tem prekorači pravice, ki jih ima glede tega po zakonu. Če pa sodišče glede na konkretne olajševalne in obteževalne okoliščine obsojencu izreče neprimerno vrsto kazni ali pa kazen, ki je sicer v zakonskih mejah, ni pa primerna po višini, ne gre za kršitev kazenskega zakona iz te točke, temveč za pritožbeni razlog iz 374. člena ZKP.
Sodišče v konkretni zadevi ni dajalo nobenega obvestila javnim glasilom, temveč je skladno z določbo 2. odstavka 18. člena Sodnega reda na oglasni deski objavilo tedenski razpored glavnih obravnav. Ker že iz besedila te zakonske določbe izhaja, da ga tedensko pripravi vodja sodne oziroma oddelčne pisarne in je tako za objavo podatkov o glavnih obravnavah zadolženo sodno osebje in ne sodnik, objava podatkov iz 2. odstavka 18. člena Sodnega reda na oglasni deski sodišča oziroma spletni strani ne daje podlage za dvom v nepristranskost razpravljajoče sodnice, ki je vodila postopek pred sodiščem prve stopnje.
pripor - utemeljen sum - nedovoljeni dokazi - neprištevnost - zahteva za varstvo zakonitost - zmotno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Navedbe, da je bilo obdolženčevo priznanje pridobljeno na prepovedan način, ni mogoče uveljavljati v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti v zvezi s priporom, ker se v tem postopku ne ugotavlja dejstev in okoliščin, od katerih zavisi uporaba zakona.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - razlogi izpodbijanja - smiselna uporaba določb Zakona o kazenskem postopku
Določba 171. člena ZP-1 napotuje na ZKP glede postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti, ne pa tudi glede kršitev, zaradi katerih je mogoče zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti; te so določene v 1. odstavku 169. člena ZP-1.
Sodišče ni kršilo domneve nedolžnosti po 3. členu ZKP in 27. členom URS z navajanjem kazenskih postopkov, ki tečejo proti osumljencu. Ni namreč trdilo, da je osumljenec storil kazniva dejanja, zaradi katerih je v postopku, ampak da obstaja utemeljen sum, da jih je storil, s čimer je utemeljilo oceno njegovih osebnih lastnosti, njegov odnos do družbenih norm in verjetnost, da bo kazniva dejanja ponavljal, vse pa na ravni utemeljenega suma, ki se zahteva za odreditev pripora, ne pa na ravni gotovosti, ki se zahteva za obsodilno sodbo.
zastaranje - začetek teka zastaranja - odškodninska terjatev
Začetek teka subjektivnega roka iz prvega odstavka 376. člena ZOR je opredeljen s trenutkom, ko je oškodovanec zvedel za škodo in povzročitelja škode. Nasprotno začne objektivni rok iz drugega odstavka 376. člena ZOR teči z nastankom škode.
Ob pravilnem materialnopravnem izhodišču je ugotovitev, ki opredeljuje enega od dveh elementov subjektivnega zastaralnega roka, to je, kdaj je oškodovanka zvedela za škodo, povsem nerelevantna. Četudi bi se izkazalo, da se je to zgodilo šele 15.5.2000, ko je bila ustavljena izvršba v izvršilnem postopku opr. št. I 94/00409, to dejstvo ne bi moglo pripeljati do ugodnejšega izida za prvo tožečo stranko. Odločilna je namreč okoliščina, da je bila sporna izročilna pogodba med tožencem in Š. P. sklenjena 3.11.1988. Upoštevajoč zgoraj nakazano razmerje med naveznimi okoliščinami, ki določajo začetek teka subjektivnega in objektivnega zastaralnega roka iz 376. člena ZOR, se je objektivni zastaralni rok, ki je začel teči v trenutku, ko je nastala škoda, iztekel, še preden naj bi sploh začel teči subjektivni zastaralni rok oziroma šest let pred vložitvijo tožbe.
dokazi, ki so podlaga za sodbo - seznanitev z vsebino listin - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost odločbe - načelo neposrednosti - zaslišanje priče - strokovno mnenje - izvedenstvo - nedovoljen dokaz - obvestila po 148. členu ZKP - odgovor na pritožbene navedbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Vpogled v listino ne pomeni izvedbe dokaza s prebranjem listine, kot je to predpisano v 1. odstavku 339. člena ZKP.
Če se sodba opira na izjavo neprivilegirane priče, dano policiji v predkazenskem postopku, ki se po določbah ZKP ne izloči iz spisa, priča pa ni bila zaslišana na glavni obravnavi, gre za kršitev določbe 1. odstavka 355. člena ZKP, ne pa za bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
ZPP člen 1, 25, 25/2.URS člen 157, 157/1, 157/2.ZS člen 97, 97/1, 97/2.
spor o pristojnosti - upravni spor - premoženjskopravni spor - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Ne gre za upravni spor po drugem odstavku 157. člena Ustave RS, ki je le rezervno sodno varstvo, če ni sodnega varstva po predpisih, ki določajo pristojnost sodišč. Tožniki pa zahtevajo plačilo določenih denarnih zneskov kot povračilo prispevkov za socialno varnost, ki so jih v primerjavi z drugimi morskimi ribiči sami neutemeljeno plačali. Zatrjujejo torej neupravičen premik premoženja, kar pomeni, da je spor šteti za spor obligacijske narave in premoženjskih razmerij v smislu 1. člena ZPP. S tem pa je že podana pristojnost sodišča splošne pristojnosti.
jezik v postopku – prevod listin – pripor po vložitvi obtožnice – preizkus pripornega razloga – načelo enakosti – pravica stranke do izjave – nedovoljeni dokazi - varščina
Vrhovno sodišče bo v fazi postopka pred pravnomočnostjo sodbe ugotovilo kršitev 8. točke 1. odstavka 371. člena le tedaj, ko gre za tako imenovane "prima facie" nezakonite dokaze, sicer bo zahtevo zavrnilo, če odločitev temelji na presoji dejstev, ki jih je v postopku šele treba ugotavljati.