uveljavljanje pravic iz pokojninskega zavarovanja - vložitev revizije - pooblastilo
Po določbi 4. odstavka 86. člena ZPP lahko izjemoma vloži revizijo oz. drugo izredno pravno sredstvo zakoniti zastopnik stranke, ki ima opravljen pravniški državni izpit, torej zakoniti zastopnik sam, ne pa v njegovem imenu pooblaščenec, ki ni odvetnik (tudi če ima pooblaščenec pravniški državni izpit in če ga pooblasti zakoniti zastopnik, prav tako s pravniškim državnim izpitom). Določba 3. odstavka 87. člena ZPP ni v neskladju s 3. in 4. odstavkom 86. člena ZPP.
dopustitev revizije - odstop od ustaljene sodne prakse
Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča druge stopnje in le pavšalno sklicevanje na neenotnost sodne prakse brez navedbe konkretnih judikatov ne more biti razlog za razveljavitev izpodbijanega sklepa o nedopustitvi revizije.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - odpoved delavca in delodajalca
Delodajalec ne more s samostojno tožbo izpodbijati odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo da delavec. Tudi če gre za izredno odpoved delavca, jo mora delodajalec kot odpoved pogodbe o zaposlitvi upoštevati. Lahko pa pri izredni odpovedi (v sporu, ki ga sproži delavec) ugovarja, da ni dolžan plačati odpravnine in odškodnine po drugem odstavku 112. člena ZDR.
ZZZPB-D člen 61, 61/4. ZDR (1990)člen 36d, 87, 87/1.
zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti - denarno nadomestilo med brezposelnostjo - starejši delavec
Pojem starejšega delavca določa 1. odstavek 87. člena ZDR/90. Gre za delavca, ki je starejši od 55 let (moški) oziroma 50 let (ženske). Zato varstvo po 2. odstavku 36.d člena ZDR pripada le delavcu - moškemu, ki je starejši od 55 let, ob kumulativnem pogoju, da mu do upokojitve manjka do pet let zavarovalne dobe. Sklep o prenehanju delovnega razmerja tožniku je postal dokončen pred dnem uveljavitve ZZZPB-D (pred 25.10.1999). To bi tožniku dajalo pravico do denarnega nadomestila po prej veljavnih predpisih, vendar le ob dodatnem pogoju prenehanja delovnega razmerja po 36.d členu ZDR. Ta dodaten pogoj pa ni bil izpolnjen, saj na dan prenehanja delovnega razmerja dne 22.4.1999 še ni dopolnil 53 let starosti in ni spadal v kategorijo starejših delavcev.
Ker gre za pogodben odnos, je tudi pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi med strankama vedno možen dogovor in lahko, če sta nedvoumno izraženi volji obeh pogodbenih strank, pride tudi do preklica odpovedi pogodbe o zaposlitvi in nadaljevanja odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Če pa ta volja strank ni nedvoumno izražena, pa morajo veljati smiselno uporabljena pravila OZ. V primeru pogodbe sklenjene za nedoločen čas (OZ to v 333. členu obravnava kot trajno dolžniško razmerje), lahko vsaka stranka razmerje prekine z odpovedjo. Če pride do odpovedi, se postavi vprašanje, ali je možno dano odpoved še preklicati ali ne. OZ o tem nima nobenih neposrednih določb. Je pa v OZ določba, ki z institutom učinka ponudbe v 25. členu ureja ponudbo pri sklepanju pogodb. Ker običajno velja, da se pogodbe oziroma posle odpoveduje na enak način, kot se jih sklepa, mora odpoved pogodbe o zaposlitvi biti obratna s ponudbo. Za ponudbo pa v drugem odstavku 25. člena OZ velja, da lahko umakne samo, če je ponudnik prejel umik, preden je prejel ponudbo ali sočasno z njo. To pa pomeni, da se odpoved pogodbe o zaposlitvi lahko umakne do trenutka (ali istočasno z njim), ko nasprotna stranka odpoved prejme, po tem pa umik odpovedi ni več možen.
revizija - dovoljenost revizije - sporni predmet - vrednost spornega predmeta - zakonske zamudne obresti
Ker terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti, ki se uveljavlja kot stranska terjatev, ni podlaga za določitev vrednosti spornega predmeta, tudi ne more predstavljati vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe kot podlage za dovoljenost revizije.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - formalna pravnomočnost - materialna pravnomočnost - sklep Višjega sodišča o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje
Za zahtevo za varstvo zakonitosti morata biti izpolnjena dva pogoja: pravnomočna odločba in pravnomočno končan kazenski postopek. Sodba mora postati torej formalno pravnomočna (je ni mogoče več izpodbijati s pritožbo) in materialno pravnomočna (o predmetu obtožbe je dokončno odločeno in razen ob pogojih, ki so predpisani za izredna pravna sredstva, ni dopustno ponovno sojenje).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23285
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/1, 420/2.KZ člen 25, 212, 212/1-3, 213, 213/1, 213/3.
zahteva za varstvo zakonitosti – razlogi izpodbijanja – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – rop – sostorilstvo – velika tatvina
Zaradi predhodnega dogovora in skupnega delovanja sostorilcev pri nasilnem odvzemu torbice, pri katerem je eden od storilcev oškodovanko z udarcem v zatilje zbil na tla, gre za kaznivo dejanju ropa v sostorilstvu, čeprav ni dokazano, da je prav obsojenec udaril oškodovanko.
ZIZ člen 15, 55, 55/1-8, 56. ZIZ-A člen 122.ZPP člen 339, 339/2-14, 379, 391, 391/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti - izvršilni postopek - ugovor po izteku roka - prenehanje terjatve
Če so razlogi sklepa sodišča druge stopnje napačni, še ne pomeni, da so nerazumljivi in med seboj v nasprotju, očitana nerazumljivost in medsebojno nasprotje v razlogih sklepa sodišča druge stopnje (s posledico o brezuspešni možnosti njegovega preizkusa) pa v zahtevi za varstvo zakonitosti ni pojasnjena.
Res je sicer, da z ureditvijo po ZIZ iz leta 1998 ni bilo upoštevano načelo oženja obsega preizkusa v postopku z izrednim ugovorom kot izrednim pravnim sredstvom (56. člena ZIZ), v primerjavi z obsegom preizkusa v postopku z rednim ugovorom glede na ugovorni razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ (kar je tudi narekovalo spremembo 56. člena z novelo zakona iz leta 2002); vendar to ne utemeljuje odstopa od gramatikalne uporabe obstoječega predpisa in s tem posledično njegovega neupoštevanja.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja
Glede na revizijske navedbe velja dodati le to, da pri obveznosti, ki izhaja iz drugega odstavka 72. člena ZDEN ne gre za nikakršno krivdo, ki bi jo bilo mogoče pripisati tožencu, marveč gre zgolj za to, da je zakonodajalec s to specialno določbo materialno korist, ki jo prinaša nekdaj podržavljeno premoženje, od uveljavitve ZDEN dalje prenesel na denacionalizacijskega upravičenca.
ZPP člen 205, 208. ZFPPod člen 37, 37/1. ZGD člen 580, 580/6.
izbris družbe iz sodnega registra po ZFPPod - univerzalno pravno nasledstvo - delniška družba (d. d.) - delničar - prekinitev postopka
Za pravilno odločitev o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi izbrisa tožene stranke - delniške družbe iz sodnega registra po prvem odstavku 37. člena ZFPPod, proti delničarju, je odločilno vprašanje, ali je bil tisti, zoper katerega naj se postopek nadaljuje, v trenutku izbrisa družbe njen delničar ali ne. V primeru nadaljevanja postopka je mogoče tožbeni zahtevek proti delničarju obravnavati samo kot proti univerzalnemu pravnemu nasledniku izbrisane družbe (ne pa morda kot proti delničarju, ki ima po šestem odstavku 580. člena ZGD položaj družbenika v družbi z neomejeno odgovornostjo).
Vrednost dokazov, ki so pomembni za ugotavljanje pravno pomembnih dejstev, s svojo oceno ugotovi v vsakem konkretnem primeru sodišče, pri čemer ne more postopati arbitrarno ali samovoljno. Gre za oceno, ki je v skladu z logično in psihološko analizo in ki mora biti v sodbi obrazložena.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS09272
ZIZ člen 59, 60, 64, 65, 167, 170, 170/1, 170/2. ZTLR člen 21, 63, 64.ZZK člen 1, 5.ZZZDR člen 51, 51/2, 54, 56.
nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba - izvršba na nepremičnino - nepremičnina kot skupna lastnina zakoncev - originarna pridobitev lastninske pravice - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost upnika - hipoteka - pridobitev zastavne pravice z zaznambo sklepa o izvršbi - narava izterjevanega dolga
Pravica do poplačila terjatve, ki jo je upnik pridobil z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, nima prednosti pred na originaren način pridobljeno lastninsko pravico na nepremičnini v zemljiško knjigo nevpisanega zakonca.
ukrep gradbenega inšpektorja - začasna odredba - težko popravljiva škoda - javni interes - pasivna legitimacija - prodaja spornega objekta
Zatrjevana škoda, plačilo denarnih kazni v izvršilnem postopku, ki je posledica nezakonitega ravnanja, ne more biti težko popravljiva škoda, ki bi bila podlaga za odložitev izvršitve izpodbijanega akta.
pripor - zagovornik - obvezna obramba - pravice obrambe - vabilo na glavno obravnavo - preložitev glavne obravnave - prepoznava
Okoliščina, da je obdolženec priprt v eni kazenski zadevi, sama po sebi še ne narekuje obvezne obrambe tudi v drugem postopku, ki hkrati teče zoper istega obdolženca. Sodišče mora glede na okoliščine vsakega konkretnega primera presoditi, ali je priprtemu obdolžencu potrebno zagotoviti obvezno obrambo tudi v drugem kazenskem postopku, ker se sam ne more (uspešno) braniti ali ker to zahtevajo razlogi pravičnosti.
gradnja preko meje - trditveno breme - predhodno vprašanje - potek meje
Tožnica, ki svoj zahtevek utemeljuje z gradnjo preko meje, nosi trditveno breme za dejstva, ki to utemeljujejo. Ker je potek meje predhodno vprašanje, bi morala zatrjevati in dokazati dejstva, ki pravno utemeljujejo potek meje, kot ga zatrjuje v tožbi.
razmerja po razvezi zakonske zveze - preživljanje nepreskrbljenega zakonca
Tožničini viri sredstev za preživljanje bistveno presegajo potrebne stroške njenega preživljanja. Zgolj ta okoliščina pa že zadošča za sklep o pravilnosti izpodbijane odločitve, ne da bi se bilo treba ukvarjati z revizijsko zatrjevanimi okoliščinami, ki bi utegnile nastopiti in ki ob odločanju o preživninskem zahtevku tožnice tudi po njenih lastnih navedbah niso bile podane.
ZKP člen 105, 105/2, 217, 242, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
hišna preiskava - zaseg predmetov - prepoznava - strokovno mnenje - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - premoženjskopravni zahtevek - protipravno pridobljena premoženjska korist
S tem, ko je preiskovalna sodnica pokazala priči fotografije, ni opravljala procesnega dejanja prepoznave, izjavo priče pa je sodišče presojalo v okviru presoje verodostojnosti izpovedbe priče kot celote.
ZUP člen 67, 67/2. ZUS člen 73.ZBPP člen 32, 34, 34/2.
brezplačna pravna pomoč - nepopolna prošnja - poziv na dopolnitev - zavrženje
Ker tožnik pomanjkljive prošnje v postavljenem roku ni dopolnil, je tožena stranka postopala pravilno, ko je njegovo prošnjo v skladu z 2. odstavkom 67. člena ZUP, v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP, zavrgla.