Tožnik, ki je bil v priporu 83 dni, je upoštevaje razmere, v katerih je prestajal pripor ter dejstvo, da je o primeru pisalo dnevno časopisje, da se mu je zaradi psihične napetosti poslabšalo zdravstveno stanje, da je izgubil ugled in da gre za osebo, vajeno visokega standarda, upravičen do odškodnine 800.000,00 SIT.
Pravica do odškodnine po določbah XXXII poglavja ZKP gre le zaradi neutemeljeno odvzete prostosti. Izven tega okvira bi oškodovancu pripadala odškodnina le, če bi škodo povzročil sodnik s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom. Zato tožnik, ki ne zatrjuje, da mu je bil potni list odvzet z nezakonitim ali nepravilnim delom sodnika, ne more zahtevati odškodnine, ki mu je zaradi tega nastala.
ZSREG člen 34, 34/1. ZGD člen 410, 410/4, 452. ZN člen 3, 3/2, 23, 23/1, 24, 24/1. ZPP (1977) člen 230, 230/1.
družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - postopek vpisa v sodni register - vpis povečanja osnovnega kapitala - stvarni vložki - terjatev družbenika do družbe
Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo lahko družbenik poveča tudi tako, da vanjo vloži terjatev, ki jo ima sam do družbe (na primer iz naslova zapadle najemnine za poslovni prostor). Registrsko sodišče vpis takega povečanja osnovnega kapitala dovoli, če so predlogu priložene vse predpisane listine in je tako povečanje dokazano zlasti z notarskimi izjavami, ki so javne listine.
Sodni poslovnik za redna sodišča člen 159, 159/1, 160, 160/1, 172, 172/3. ZSReg člen 19, 30, 30/1, 39, 39-3. ZNP člen 37. ZPP (1977) člen 111, 111/1, 111/2, 354, 354/1.
predlog za vpis v sodni register - poprava vloge - zavrženje vloge sodni rok - zakonski rok - predlog za podaljšanje roka -
Slabo poslovanje vložišča ne more iti v škodo predlagatelju. Predlog za podaljšanje roka mora biti podan prej, preden izteče rok. Če sodišče predlogu za podaljšanje roka ne ugodi, rok izteče in zamudne posledice nastopijo tako, kot če bi sploh ne bilo predloga za podaljšanje roka. Zgornja meja sodnega roka iz 1. odstavka 30. člena ZSR je določena z zakonom. Zato ni možno njegovo podaljšanje preko maksimuma (15 dni).
ZSReg člen 30, 30/1. ZPP (1977) člen 111, 111/1, 111/2.
predlog za vpis v sodni register - nepopolna vloga - odprava pomanjkljivosti - sodni rok - podaljšanje roka
Rok za odpravo pomanjkljivosti predloga za vpis v sodni register je sodni rok, katerega dolžina pa je z zakonom omejena na 15 dni. Zato 15-dnevnega roka ni mogoče podaljšati.
Sodišče ne prizna razpolaganja strank, ki nasprotuje prisilnim predpisom (tj. tistim določbam, ki jih stranke s sporazumom ne morejo spremeniti). Takšen prisilni predpis je med drugim tudi določba 2. odst. 193. čl. ZPP, po kateri se tožba ne more umakniti po koncu glavne obravnave. Sodišče sodi na podlagi tistega dejanskega in pravnega stanja, kot je bilo ugotovljeno na koncu glavne obravnave. Torej gre za absolutno bistveno postopkovno kršitev, če je pri izdaji sodbe (oz. sklepa) sodelovala sodnica, ki ni sodelovala na glavni obravnavi.
ZGD člen 394, 394/1, 456, 587. ZSReg člen 30, 30/1, 39, 39-2. ZN člen 68, 68/1, 68/2, 129. ZNP člen 150.
prenehanje družbo po skrajšanem postopku brez likvidacije - overjena izjava - overitev podpisa - notar
Overovitev podpisa se od overovitve izjave razlikuje po tem, da gre pri overovitvi podpisa za potrdilo delavca sodišča, da je stranka vpričo njega lastnoročno podpisala listino, dočim gre pri overovitvi izjave za potrdilo določenih dejstev, ki jih je upravičena oseba izjavila pred notarjem (oz. odvetnikom), ki je potrditev o dejstvih sestavil v obliki zapisnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSL00505
ZOR člen 318, 318/1. ZPP (1977) člen 154, 155, 158.
povrnitev stroškov postopka - stroški izvršilnega postopka - potrebni stroški - delno plačilo - vrstni red poplačila
Izvršilni stroški so potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan prej ali pa istočasno, kot so prispela dolžnikova sredstva. Izvršilni stroški pa niso potrebni, če je bil sklep o izvršbi izdan potem, ko so dolžnikova sredstva že prispela.
Odmera stroškov je konkretna, zato jo je mogoče izpodbijati samo z določnimi ugovori. Pavšalnemu ugovoru sodišče ne more slediti.
predlog za vpis v sodni register - spremembe vpisa - nova ustanovitvena vlaganja - neporavnana nedospela obveznost
Agencija RS za prestrukturiranje in privatizacijo v postopku izdaje soglasja za vpis posledic lastninskega preoblikovanja v sodni register preveri tudi, ali so podane kakšne ovire v zvezi z denacionalizacijskimi zahtevki. Če soglasje da, pomeni, da takih ovir ni in zato sodišče ugodi zahtevku za vpis. ZLPP je v skladu z ZDEN predpisal način in postopek zavarovanja denacionalizacijskih zahtevkov v postopku lastninjenja podjetij, zato je glede tega specialni predpis. Če denacionalizacijski upravičenec ni v predpisanem roku do 7.6.1993 v zavarovanje svojega zahtevka predlagal začasne odredbe, se lastninjenje nadaljuje tudi glede stvari, na katerih obstoji zahtevek za denacionalizacijo.
stečaj - začasna odredba - vložek v novo gospodarsko družbo - ogroženo poplačilo stečajnih upnikov
Predpostavka za začasno odredbo po 95. členu zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. l. RS št. 67/93 - v nadaljevanju ZPPSL) je med drugim tudi subjektivna nevarnost za uspešno poplačilo upnikov v bodočem stečajnem postopku. Ta se kaže v tem, da bo dolžnik onemogočil poplačilo - zmanjšal višino poplačila, ali znatno otežil poplačilo.
ZIP člen 249, 251c, 251d, 249, 251c, 251d. ZPPSL člen 99, 99.
ukrepi zavarovanja nad stečajnim upnikom - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - ločitveni upnik
Po določilu 251.c člena ZIP ima od strank podpisani sporazum o terjatvi in zastavni pravici - moč sodne poravnave. Torej je le-ta veljaven izvršilni naslov že s podpisom strank oziroma njena veljavnost ni odvisna od pismenega odpravka oz. sklepa iz 251.d člena ZIP.
Sklep iz I. odstavka 251.d člena ZIP ima naravo sklepa o zavarovanju, s katerim se ustanovi zastavna pravica na nepremičnini. Zastavna pravica ne nastane s sporazumom, temveč s sodno odločbo oziroma vpisom le-te v zemljiško knjigo. Zato je poiskati odgovor na bistveno vprašanje v tej zadevi - kdaj je nastala zastavna pravica po dogovoru strank, v določilu 249. člena ZIP. Po tem določilu nastane zastavna pravica na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, šele z vknjižbo. Ta vknjižba do danes in predvsem do dneva začetka stečajnega postopka, še ni bila izvršena.
Po določilu 99. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur.l. SFRJ št. 84/89), ki se za stečaj nad dolžnikom uporablja, od dneva začetka stečaja ni mogoče dovoliti ukrepov zavarovanja zoper stečajnega dolžnika. Zato v tej zadevi kljub sodni poravnavi, sklenjeni pred začetkom stečajnega postopka, sedaj upnik n more pridobiti zavarovanje, ki bi mu v stečajnem postopku omogočilo status ločitvenega upnika.
predlog za izvršbo - potrdilo o izvršljivosti - tek paricijskega roka - sklep o predlogu
Utemeljenost izvršilnega naslova se presoja v času izdaje sklepa o izvršbi. Zato v primeru, ko izvršbo vodi sodišče, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji (36. člen ZIP), ni mogoče zavreči ali zavrniti upnikovega predloga, če terjatev še ni bila izvršljiva v času vložitve predloga za izvršbo, pa je postala izvršljiva do odločitve o dovolitvi izvršbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00515
ZPP (1977) člen 328, 328/2, 500, 500-3. ZIP člen 8, 8/3, 51, 51/1, 55, 55/2.
ugovor zoper sklep o izvršbi - prenehanje terjatve zaradi izpolnitve - ugovor po izteku roka - ugovor kot izredno pravno sredstvo - paricijski rok
Paricijski rok ne odlaga zapadlosti, ampak le spolnitev. Gre za zakoniti odlog.
Ugovor kot izredno pravno sredstvo se lahko vloži, če temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po sklepu o izvršbi. Če je dejstvo (prenehanje terjatve zaradi izpolnitve) nastopilo po sklepu o izvršbi (kot izvršilnem naslovu), vendar v okviru ugovornega roka, je dejstvo, ki se nanaša na terjatev, potrebno uveljavljati z ugovorom kot rednim pravdnim sredstvom, saj ga je še mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov. Ni ga pa mogoče uveljavljati z ugovorom kot izrednim pravnim sredstvom (tj. po izteku ugovornega roka).
vračunavanje s pobotom - večstransko pobotanje - multilateralna kompenzacija
V prijavi za večstransko pobotanje navedba terjatve pomeni identifikacijo le-te in ne pomeni odpoved upnika pravici, da se z pobotom kot obliko plačila najprej poravnajo stroški, nato natekle obresti in slednjič tudi glavnica.
ZIP člen 187, 187/1. ZPP (1977) člen 378, 378/2, 379, 379/2, 422.
zavarovanje terjatve - sklep o začasni odredi - predlog za določitev plačila sodnih penalov - spor zaradi motenja posesti
Podlaga za določitev sodnih penalov je pravnomočna sodba oz. vsaka odločba, ki je lahko izvršilni naslov (ki je primerna za izvršbo) - tako tudi sklep o začasni odredbi, kadar se z njim dolžniku nalaga neka dajatev. Sklep o začasni odredbi v postopku zaradi motenja posesti lahko takoj postane izvršljiv, ne pa tudi pravnomočen - pravnomočen postane šele hkrati z odločbo o glavni stvari. Zato je na podlagi take začasne odredbe moč predlagati izvršbo (ne pa tudi naložiti plačila sodnih penalov).
stečaj - prijava terjatev - prekluzivni rok - razširitev zahtevka
Dvomesečni rok za priglasitev upniške terjatve iz 137. člena ZPPSL (1993) je prekluziven, zato pravica zahtevati poplačilo v stečajnem postopku preneha s potekom roka. Pritožnik je v zmoti, ko se sklicuje na določila Zakona o pravdnem postopku, ki se smiselno uporabljajo v stečajnem postopku. Tudi pri razširitvi tožbe po 191. členu ZPP taka razširitev ni dovoljena pri zahtevkih, kjer je potekel prekluzivni rok za vložitev tožbe.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - razlogi za ugovor - izvršilni naslov - potrdilo o izvršljivosti
Če podatki spisa kažejo, da obstaja utemeljen dvom v pravilnost izvršilnega naslova (sklep kot izvršilni naslov dolžnici ni bil vročen), je v zvezi z ugovorom treba dati dolžniku možnost, da izpodbija potrdilo o izvršljivosti.
neplačevanje preživnine - izvršba - neuspešnost izvršbe kot predhodno vprašanje v kazenskem postopku
Ugotovitev sodišča glede možnosti oziroma nemožnosti uspešne izvršbe je predhodno vprašanje ter mora izrek sodbe vsebovati opis dejanskega stanja iz katerega izhaja, da tudi izvršba ne bi mogla biti uspešna glede na obdolženčevo izmikanje plačevanju preživnine.
izrekanje kazenskih sankcij polnoletnemu za kaznivo dejanje, ki ga je storil kot starejši mladoletnik - izrek zapora ali pogojne obsodbe
Sodišče lahko polnoletnemu, ki je storil kaznivo dejanje kot starejši mladoletnik, med sojenje pa ni dopolnil enaindvajset let, izreče namesto mladoletniškega zapora zapor ali pogojno obsodbo vendar le v primeru če gre za kaznivo dejanje za katero je predpisana kazen hujša od petih let zapora, narava in teža dejanja pa je taka, da ne bi bilo upravičeno izreči vzgojni ukrep.
ZGD člen 191/3, 198, 191/3, 198. ZSReg člen 27, 29, 55, 27, 29, 55.
predlog za vpis v sodni register - vsebina prijave - pravni interes za pritožbo - ustanovitveni kapital - stvarni vložek
Predlog za vpis v sodni register je bil vložen dne 8.7.1993, sklep o vpisu v register pa razveljavljen z odločbo pritožbenega sodišča. Dne 30.7.1993 je stopil v veljavo Zakon o gospodarskih družbah (Ur.l. RS 30/93 in sl. - v nadaljevanju ZGD) in dne 25.3.1994 je stopil v velja Zakon o sodnem registru (Ur.l. RS št. 13/94 - v nadaljevanju ZSR).
Slednji zakon je v 55. členu določil, da se postopek za vpis v sodni register nadaljuje po novem predpisu, če še ni izdan prvostopenski (registrski) sklep. V konkretnem primeru, ko je bil prvostopni sklep razveljavljen, bi moralo prvostopno sodišče priglasitev z dne 8.7.199 obravnavati po določilih ZGD in ZSR.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku
Razlog za obnovo postopka po določilu 9. točke 421. člena ZPP so lahko samo tista dejstva in dokazi, ki jih sodišče še ni izvedlo in ki jih stranka ni mogla uporabiti v postopku do njegove pravnomočnosti.