redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožnica je (pretežno) opravljala dela na delovnem mestu pomožna delavka skladno s pogodbo o zaposlitvi in le občasno na delovnem mestu pomočnik strojevodje rol avtomata, zato ukinitev delovnega mesta pomočnik strojevodje rol avtomata ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici. Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je zato nezakonita.
zapuščinski postopek – vrednost predmeta postopka – čista vrednost zapuščine – prosti preudarek
V zapuščinskem postopku se taksa plača od čiste vrednosti zapuščine, pri tem pa sodišče ugotavlja vrednost, ki je odločilna za odmero takse v zapuščinskem postopku, po prostem preudarku, na podlagi izjav dedičev in podatkov, s katerimi razpolaga. Če je treba, lahko odredi, da ocenijo vrednost izvedenci na stroške dedičev.
Tožeča stranka in stranska intervenientka sta vložili tožbi zoper toženo stranko s posledično identičnima tožbenima zahtevkoma, vendar to ne pomeni, da med njima obstaja kakršnokoli pravno razmerje, ki bi lahko vplivalo na položaj intervenientke. Zaradi odsotnosti pravnega interesa, da v obravnavani pravdi uspe tožnica, na strani katere je želela vstopiti pritožnica kot intervenientka, predlagana stranska intervencija pravilno ni dovoljena.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - oblika pogodbe o zaposlitvi - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki dejansko sklenili pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto pomožna vodja pralnice, kasneje pa za delovno mesto vodja pralnice in da je pogodba o zaposlitvi za delovno mesto tehnolog I fiktivna. Iz izvedenih dokazov takšno dejansko stanje ne izhaja. Ključnega pomena v predmetni zadevi je dejstvo, da je v Analizi delovnega mesta tehnolog v opisu del navedeno nadziranje in nadomeščanje vodje pralnice. Zaradi navedenega dejstvo, da je tožnica po prenehanju delovnega razmerja druge delavke opravljala delo vodje pralnice, da je prevzela njeno telefonsko številko in pisarno še ne zadošča za ugotovitev, da je tudi dejansko delala na delovnem mestu vodje pralnice in imela posledično sklenjeno (ustno) pogodbo o zaposlitvi za to delovno mesto. Obsežna listinska dokumentacija pisnih zapisov tožnice tako ne more zadostovati za ugotovitev, da je tožnica delala kot vodja pralnice, še posebej, ker iz dokumentacije izhaja, da je tožnica opravljala tudi dela tehnologa. V opisu del vodje pralnice pa ni del, ki jih sicer opravlja tehnolog. Sodišče prve stopnje prav tako ni pojasnilo, zakaj delo tožnice kot vodje pralnice ne sodi zgolj v obseg njenega nadomeščanja in ni ugotavljalo, ali je bilo delovno mesto vodje pralnice dejansko (ne glede na sistemizacijo) ukinjeno, ali je tožnica delo vodje pralnice opravljala le na enem (t.i. čistem delu) pralnice, kot so izpovedale priče, ali na vseh.
Odstop od dokaznega standarda dokazanosti („onkraj razumnega dvoma“) je upošteven takrat, ko bi se sicer eni od strank nalagalo nepremagljivo dokazno breme oziroma v položajih, ko upravičeni razlogi zahtevajo olajšanje dokaznega bremena.
ZPP člen 105a, 158, 158/1, 188, 188/3, 441. ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2.
umik tožbe v izvršilnem postopku - pravdni postopek - nastanek taksne obveznosti - doplačilo sodne takse za redni postopek - domneva umika tožbe - izpolnitev zahtevka - povrnitev stroškov
Do umika tožbe in posledično do ustavitve postopka je prišlo zaradi neplačila sodne takse in ne gre za primer umika tožbe zaradi izpolnitve zahtevka. Sodišče prve stopnje je zato izpodbijano odločitev pravilno oprlo na prvi del prvega odstavka 158. člena ZPP.
Ker sta izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine in pravdni postopek, ki iz njega izvira in se, kot navedeno, začne že z vložitvijo obrazloženega ugovora, celota, je treba v pravdnem postopku odločiti ne samo o stroških pravdnega postopka, ampak tudi o stroških izvršilnega postopka, o katerih še ni bilo odločeno.
ugovor tretjega - pravni interes - rubež premičnin
Ker v obravnavanem primeru premičnine še niso bile zarubljene, niti ni znano, ali bodo sploh zarubljene in katere, tretja še ni pridobila pravnega interesa za vložitev ugovora.
Pojasnilna obveznost je izraz načela vestnosti in poštenja, ki zahteva, da si pogodbena stranka ne prizadeva samo za uresničitev svojih interesov, temveč mora s pravo mero in na ustrezen način skrbeti tudi za uresničitev in zaščito interesov druge pogodbene stranke. Sicer je bila res dolžnost tožeče stranke zagotoviti delujočo analogno telefonsko linijo, vendar je tožena stranka strokovnjak na svojem področju in je vedela oz. bi morala vedeti, da mora tožnika opozoriti in mu pojasniti pomanjkljivosti glede prenosa signala preko GSM linije tj. vse okoliščine, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih tožnikovih interesov za katere je toženec vedel oziroma za katere bi moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo.
ZDen člen 73. ZReg člen 8, 8/1. UZITUL-A člen 22b, 22č.
odškodnina po 73. členu ZDen - aktivna legitimacija - zavezanec za vrnitev – statusno preoblikovanje – univerzalni pravni naslednik – vpis v sodni register – pravna kontinuiteta – oddelitev z ustanovitvijo nove družbe
Sam prenos premoženja in poslovanja ne pomeni statusnega preoblikovanja in posledičnega pravnega nasledstva, saj je za ti dve dejstvi potreben vpis v sodni register. ZDen veže obveznost vračila premoženja na samo dejstvo lastništva tega premoženja v času vračanja, pravico do odškodnine pa pogojuje s pravno kontinuiteto zavezanca za vračilo, ki pa v predmetnem primeru ni podana.
določitev vrednosti spornega predmeta - navadni sosporniki
Res je, na kar opozarja pritožba, da se po določbi 20. člena ZST-1 pri določitvi vrednosti spornega predmeta v istem postopku na isti stopnji vrednosti več spornih predmetov seštejejo, razen če zakon ne določa drugače. Citirana določba pri določitvi vrednosti za odmero takse ne pride v poštev, ker v obravnavanem primeru ne gre za isti postopek in za več spornih predmetov (zahtevkov), temveč za posamezne zahtevke zoper več tožencev, ki so v razmerju formalnih navadnih sospornikov, zaradi česar se po določbi drugega odstavka 41. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 19. člena ZST-1, vrednosti spornih predmetov (zahtevkov) ne seštejejo. Prvostopno sodišče je z odmero od vrednosti posameznih zahtevkov sodno takso pravilno odmerilo.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
V odškodninskem pravu velja, da mora oškodovanec storiti vse, da je škoda čim nižja (compensatio lucri cum damno). Gre za temeljno načelo odškodninskega prava.
Tožnica je storila vse, da je bila škoda čim manjša in je našla drugo delo. Zato gre tožnici iz naslova izgubljenega zaslužka le tisti izpad, ki je nastal v času dela nezmožnosti oziroma je dokazala, da ji je izpadel dohodek.
vročanje – način vročanja – pooblastilno razmerje – vročanje stranki namesto pooblaščencu
Prvostopenjsko sodišče se je s pooblastilnim razmerjem seznanilo šele po zaključenem postopku na prvi stopnji, kar pa ne razbremeni prvostopenjskega sodišča nezakonitega postopanja glede vročanja stranki, ki ima pooblaščenca.
Z dnem, ko je bil pravnomočno končan pravdni postopek, so prenehali učinki začasne odredbe, s tem pa je nastal položaj, kot je v primeru, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen (za naprej). Izvršilni postopek se zato ustavi.
Po ustaljenih stališčih sodne prakse, ki se je oblikovala ob množičnem uveljavljanju istovrstnih zahtevkov oškodovancev ob cesti G1-3, je treba pri odmeri višine odškodnine za tovrstno škodo kot odločilni upoštevati dve okoliščini: oddaljenost bivališča oškodovanca od regionalne ceste G1-3 in obdobje izpostavljenosti (tako kumulativno gledano, kot z vidika povprečne dnevne navzočnosti doma). Prekomernim emisijam so bili najbolj izpostavljeni in z njimi obremenjeni oškodovanci, katerih bivališča se nahajajo v bližini ceste, manj pa tisti, ki so oddaljeni približno 15 m in več. Bolj so bili obremenjeni oškodovanci, ki so bili zaradi različnih vzrokov večino časa doma (upokojenci, nezaposleni ipd.), manj pa tisti, ki so bili določen čas zdoma.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 179, 179/1. ZGD-1 člen 32, 83.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - zavarovalnica - zavarovalna vsota
Drugotožena stranka (zavarovalnica) odgovarja le iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti po polici, ki pokriva odškodninske zahtevke lastnih delavcev zavarovanca (prvotožene stranke), in po kateri znaša zavarovalna vsota določen znesek.
Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na morebiti višji obseg škode, ki je nastala v določenem škodnem primeru.
ZDKG člen 5, 7, 11, 14, 15, 21, 21/2. ZD člen 10, 11.
dedovanje zaščitene kmetije – prevzemnik zaščitene kmetije – nujni delež – denarna vrednost nujnega deleža
Ugotovitev denarne vrednosti nujnega deleža pri dedovanju zaščitene kmetije je odvisna le od vrednosti zaščitene kmetije, torej od vrednosti tistih nepremičnin, ki jo tvorijo, ne pa od celotne vrednosti zapuščine zapustnice.