ZOR člen 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016, 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016.
leasing pogodba - prekinitev poroštva
Pritožnica zmotno meni, da je bila pogodba avtomatično prekinjena že s tem, ko sama kot leasingojemalec ni plačala dveh anuitet oziroma leasing obrokov. Če bi takšna njena razlaga obveljala, bi bil izjalovljen namen poroštva, to pa je prav zaveza poroka, da plača upniku veljavno in zapadlo obveznost njegovega dolžnika, če slednji tega ne bi storil (997. člen ZOR). Šele v primeru neplačila glavnega dolžnika namreč pri poroštvu oživi porokova obveznost do upnika. Drugače povedano: če bi glavni dolžnik kot leasingojemalec redno plačeval svoje obveznosti do leasingodajalca, bi bil porok prost svojih obveznosti iz poroštvenega razmerja z upnikom. Namen poroštva je prav utrditev pogodbene obveznosti glavnega dolžnika in večje varstvo upniku, da bo sprejeta pogodbena obveznost glavnega dolžnika izpolnjena, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi bila v smislu 4. odstavka 11. člena pogodbe le ta avtomatično prekinjena le v primeru, če tudi porok ne bi plačal obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca.
O pravicah iz ZPIZVZ odloča toženec po postopku, določenem v splošnih predpisih, kar pomeni, da se v zvezi z 249. členom ZPIZ-1 za odločanje o pravicah iz ZPIZVZ uporabljajo določbe ZUP.
Tožnik v predsodnem postopku ni vložil pritožbe zaradi molka prvostopnega organa, zaradi česar ni podana procesna predpostavka za sojenje o zahtevku za priznanje prištete dobe za pridobitev in odmero pravic na podlagi 70% telesne okvare in o zahtevku za priznanje pravice do upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v JLA, v zavarovalno dobo, po splošnih predpisih.
Obstoj obveznosti izpolnitve pogodbe ene stranke iz dvostranske pogodbe je odvisen tudi od tega ali druga stranka izpolnjuje oziroma ali je pripravljena izpolnjevati svoje obveznosti, razen če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke v dvostranski pogodbi nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka.
Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), ne zadošča, da tožnik dokaže le, da je do prometne nesreče prišlo, ampak tudi, da je do nje prišlo na določeno zatrjevan način. V dokaznem postopku se zato preverjajo tožbene navedbe glede poteka prometne nezgode NE samo s stališča kdo je odgovoren za nastanek prometne nezgode, ampak TUDI s stališča, ali je do nje prišlo na točno zatrjevan način. Če so med zatrjevanjem tožnika in ugotovitvami sodišča taka razhajanja, da jih ni možno strokovno in razumsko opravičiti, je podan dvom v nastanek prometne nezgode na način kot ga zatrjuje tožnik. Obstoj dogodka, ki pomeni zavarovalni primer, zato ni izkazan s stopnjo prepričanja in je tožbeni zahtevek iz tega razloga zavrniti.
ZGD člen 13, 27, 27/4, 13, 27, 27/4. ZSReg člen 30, 30/2, 30, 30/2. ZJRS člen 17, 33, 33/1, 17, 33, 33/1.
firma družbe - jezik - pravni interes za pritožbo
Niti ZJRS, niti kak drug zakon ne nalaga že registriranim pravnim osebam uskladitev njihovih firm z ZJRS. Edina izjema je 33. čl. ZJRS, ki predpisuje uskladitev poimenovanja že registriranih pravnih oseb z določbami njegovega 17. čl., kadar želi pravna oseba po uveljavitvi tega zakona vpisati v sodni register spremembo svoje firme.
Noben zakon kot posledice neuskladitve že vpisane firme družbe ne predvideva izbrisa družbe iz sodnega registra. To pa pomeni, da tudi v primeru, če predlagatelj v obravnavanem primeru v sodnem registru že vpisane sporne firme ne bi hotel uskladiti s 17. čl. ZJRS, do uskladitve njegove firme ne more priti. Edina posledica bi bila zavrnitev predlaganega vpisa preoblikovanja družbe iz družbe z neomejeno odgovornostjo v družbo z omejeno odgovornostjo (2. odst. 30. čl. ZSReg), njegova firma s spornim fantazijski poimenovanjem G. B. pa bi ostala vpisana v sodni register.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82, 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232.
nezmožnost za delo zaradi poškodbe - delo
Ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja. Če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega delokroga delovnega procesa.
pristojnost - odškodninski spor - delo - v zvezi z delom - zavarovalnica
Za odločanje v odškodninskem sporu med oškodovancem, ki mu je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom in zavarovalnico (delodajalec ni tožen), je pristojno redno sodišče.
ZPN člen 7, 7. ZPP člen 108, 185, 187, 108, 185, 187. SPZ člen 10, 10.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - razširitev tožbe - sosporništvo
1. Navedba tožeče stranke, da "tožbeni zahtevek razširja na pravne prednike (dediče) S.B., v kolikor to niso že ostale tožene stranke", ni razumljiva in je nepopolna, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 108. členu ZPP in od tožeče stranke zahtevati, da tako vlogo popravi in dopolni.
2. Pogoj za dopustnost subjektivne spremembe tožbe je soglasje novega toženca. Pogoja soglasja novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako, kot to velja pri objektivni spremembi tožbe.
3. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz dejstva, ki je nesporno, to je, da so tožene stranke v zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnice na sporni nepremičnini, zato vprašanje priposestvovanja za obravnavano zadevo ni pravnorelevantno, temveč je pravnorelevantno vprašanje, ali je taka vknjižba iz materialnopravnega razloga neveljavna, kot trdi tožeča stranka.
Ne drži pritožnikova razlaga, da je mogoče prikrito stvar kupiti le od storilca temeljnega kaznivega dejanja, saj za obstoj kaznivega dejanja prikrivanja ni potrebno, da bi bil storilec temeljnega kaznivega dejanja sploh obsojen in je torej lahko celo še neznan. V takšnem primeru bi po pritožnikovi razlagi z nakupom s kaznivim dejanjem pridobljene stvari ne bilo mogoče storiti kaznivega dejanja prikrivanja, medtem ko bi to bilo mogoče z vsakim drugim prikrivalčevim načinom pridobitve te iste stvari, kar je vsekakor nelogično in nesmiselno. Po drugi strani pa bi v takšnem primeru lahko šlo celo za nakup stvari od dejanskega storilca temeljnega kaznivega dejanja, ki pa kot tak še ne bi bil identificiran in obsojen, a kljub temu storitev kaznivega dejanja prikrivanja ne bi bila mogoča – kar se prav tako izkaže kot povsem nesprejemljiva razlaga obravnavane izvršitvene oblike kaznivega dejanja prikrivanja.
Pritožbeno sodišče ob tem dodaja, da je bil v prvostopenjski sodbi naveden napačen pravni pouk, in sicer, da je pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo mogoče vložiti „v roku 15-ih dni od dneva pismenega prejema sodbe...“, čeprav je glede na 3. odst. 443. čl. ZKP pritožba zoper sodbo okrajnega sodišča dovoljena v roku 8-ih dni od vročitve prepisa sodbe. Zagovornik obdolženca (in enako obdolženec sam) je pisni odpravek sodbe prejel 9.6.2006, pritožbo pa vložil 23.6.2006, torej po preteku 8-dnevnega roka, a znotraj 15-dnevnega roka, ki ga je navedlo prvostopenjsko sodišče v pravnem pouku. Čeprav je zagovornik tako zamudil zakonsko določen rok, je pritožbeno sodišče ni zavrglo, ampak jo vsebinsko obravnavalo, saj je ocenilo, da napačen pravni pouk v izpodbijani sodbi ne more biti upoštevan v škodo obdolžena. Slednji je namreč lahko povsem utemeljeno zaupal v pravilnost pravnega pouka in mu zato ni mogoče odreči pravice, da pritožbo vloži v roku, ki mu ga je na ta način določilo samo sodišče. Glede na 1. odst. 75. čl. ZKP pa je zagovornik upravičen v korist obdolženca storiti vse, kar sme storiti sam obdolženec in tako je treba razlagati tudi pravico zagovornika do vložitve pritožbe po preteku zakonsko določenega roka, a znotraj roka, ki ga je sicer (napačno) določilo prvostopenjsko sodišče v danem pravnem pouku.
Materialnopravno podlago za odločitev o upravičenosti zavarovanca do zavarovalnine iz sklenjenega nezgodnega zavarovanja predstavljajo zavarovalna pogodba ter pogoji, ki so običajno njen sestavni del, pri čemer so takšni pogoji praviloma navedeni v zavarovalni polici.
ZKZ člen 71, 71/3, 84, 115, 115/2. ZZK-1 člen 40, 148, 246, 246/1.
komasacija – pridobitev lastninske pravice z vpisom v zemljiško knjigo – pravnomočna odločba o novi razdelitvi zemljišča kot podlaga za vpis
Po 3. odst. 71. čl. ZKZ komasacijski udeleženci postanejo lastniki zemljišča z vpisom pravnomočne odločbe o novi razdelitvi zemljišča v zemljiško knjigo.
zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
Po določbi 98.čl. Zakona o zemljiški knjigi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe.
ZIZ člen 189, 189/4, 200a, 200b, 189, 189/4, 200a, 200b.
domik nepremičnine kupcu - izjava o povezanosti z upnikom
Po določbi 4. odst. 189.čl. ZIZ je ponudnik, ki je ponudil na dražbi najvišjo ceno, in ki mu je domaknjena nepremičnina, v primeru iz 200.a čl. tega zakona dolžan dati izjavo ali je z upnikom povezana oseba po določbi 200.b čl. tega zakona. Primer iz 200.a čl. pa v konkretni zadevi ni podan, saj je nepremičnina prodana za višji znesek od izklicne cene, torej od ugotovljene vrednosti.
ZOR člen 73, 73. ZPP člen 108, 180, 285, 108, 180, 285.
popolna tožba - materialno procesno vodstvo - konvalidacija - izročitev nepremičnine v posest
Dolžnost sodišča glede materialno pravdnega vodstva v smislu 285. člena ZPP je, da med drugim na obravnavi skrbi, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. Namen teh dejanj je, da se ugotovi sporen dejanski stan in sporno pravno razmerje, pomembno za odločbo. Gre tako za (tudi v smislu določb 284. člena ZPP) odpravo pomanjkljivosti glede trditev tožeče in pa tudi tožene stranke.
S tožbo v zadevi P predlagatelja zahtevata, da sodišče ugotovi, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju med njunim pokojnim očetom in toženko fiktivna in simuliran pravni posel, da gre dejansko za darilno pogodbo ter da mora toženka darilo vrniti v zapuščino. Gre za obligacijskopravni spor, na podlagi zahtevkov iz tožbe bi namreč kvečjemu nastala obveznost vrnitve darila v zapuščino.
Na podlagi določila prvega odstavka 318. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR se, če se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije, pri kateri ima upnik račun, šteje, da je dolg poravnan, ko prispe banki, pri kateri ima upnik račun, denarno nakazilo v dobro upnika. Glede na takšno zakonsko določilo pa je bil dolg poravnan 06.11.2000 in je zato zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila upnikova terjatev poravnana z dnem, ko je dolžnica dala svoji službi nalog za izplačilo.
Že zaradi tega so pritožnikove navedbe v pritožbenem postopku uveljavljene prepozno, saj ni izkazal nobenega pravno relevantnega razloga, ki bi v smislu prej navedene procesne določbe omogočalo upoštevanje v pritožbi prvič navedenih dejstev.
Določitev višine preživnine za otroka - porazdelitev bremena preživljanja med oba starša.
Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da vsakodnevna skrb (kuhanje, pranje, likanje, spremljanje domačih nalog, nega v bolezni) predstavlja večje breme od tožnikovih stroškov v času stikov (posebej še, ker je velik del stroškov, upoštevanih pri določitvi preživnine, neodvisnih od tega, ali je mladoletna hči pri očetu, npr. stroški v zvezi s šolo, z zdravstvenimi preparati, z vožnjo na izvenšolske dejavnosti, s knjigami, večji del stroškov za obleko in obutev in podobno).