Ker iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe ne izhaja, s čim naj bi ob najemu hotelske sobe obdolženec receptorja spravil v zmoto, oziroma v čem je bil že ob najetju hotelske sobe podan goljufiv namen obdolženca, da hotelskih storitev nikoli ne bo plačal in da si bo zato pridobil protipravno premoženjsko korist, je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razloga 1. točka 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.
Za sojenje o zahtevku za plačilo pobotne terjatve, ki izvira iz delovnega razmerja med strankama, bi bilo sicer pristojno delovno in socialno sodišče. Vendar ker jo toženka uveljavlja v pobot, zadošča relativna (t.j. sodna) pristojnost, kar pomeni da mora o njenem (ne)obstoju po pravilih o popolni atrakciji odločati sodišče, ki je pristojno za odločanje o tožbenem zahtevku.
Sodba se ne da preizkusiti, če v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih o odgovornosti tožene stranke za škodni dogodek in vzročno zvezo med ravnanjem tožene stranke in nastalo škodo. Sodišče je dolžno opredeliti pravno podlago, na podlagi katere je odločilo o sporu pravdnih strank.