ZD člen 15, 15/1. ZPP člen 337, 337/1, 365, 365-3.
sklep o dedovanju - obseg zapuščine - razglasitev dedičev - napačni podatki - pravica dedičev do predlaganja novih dokazov - nova dejstva in dokazi v pritožbenem postopku - dopustne pritožbene novote - podatki iz uradnih evidenc - raziskovalna dolžnost - pogodba o dosmrtnem preživljanju - obrazloženost sklepa - zapuščinska obravnava - opozorilo na posledice izostanka z naroka - pravni laik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pravica do izjave - pravica do pritožbe
V tem primeru pritožnik, pravni laik, ni bil jasno opozorjen na usodnost svoje neudeležbe na zapuščinski obravnavi. Ni bil poučen, da sklepa (s pritožbo) ne bo mogel korigirati z novim niti, če bi se izkazalo, da zapuščinsko sodišče ni imelo pred seboj popolnega in ažurnega gradiva o obsegu zapuščine in zakonitih dedičih. Zaradi teh okoliščin so dejstvi in dokaza, ki jih je pritožnik prvič navedel v pritožbi, dopustni.
ZPP člen 163, 163/4. ZDOdv člen 8, 8/1. ZOdvT člen 44. ZOdvT tarifna številka 3100, 3210. Odvetniška tarifa (2015) člen 20, 20/2.
povrnitev stroškov postopka - stroški postopka v ponovljenem postopku - nagrada za postopek v ponovljenem postopku
Pritožbeno sodišče se je ukvarjalo tudi z vprašanjem, ali je prisojanje nagrad za zastopanje države po sili določbe 8. člena Zakona o državnem odvetništvu, da se ti stroški "obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve", pretirano (protiustavno) obremenjujoče za nasprotno stranko v zadevah, kot je ta. Nikalen odgovor izhaja iz sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice z dne 18. 7. 2013 v zadevi Klauz proti Hrvaški, zlasti iz stališča, da država ne premore neomejenih sredstev, zato naj tako kot zasebniki uživa varstvo pred neutemeljenim pravdanjem, ki ga med drugim zasleduje načelo uspeha pri obveznosti povrnitve stroškov.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082945
ZPP člen 8, 338, 338/3, 358, 358-5. OZ člen 10, 131, 336, 346. DZ člen 67, 189, 199. ZZZDR člen 133. URS člen 15, 15/3, 35.
verzijski zahtevek na povračilo dela izdatkov za preživljanje otroka - povrnitev stroškov preživljanja - neupravičena obogatitev - opravičljiva zmota - preživninske potrebe - posebno in skupno premoženje - delitev dela skupnega premoženja - potrebni izdatki - zastaranje terjatve iz naslova verzije - ugotavljanje očetovstva - preživninska obveznost staršev - denarna odškodnina - odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice - uspeh celotnega dokaznega postopka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - varstvo osebnostnih pravic - pravica do zasebnosti - direktni naklep - merilo skrbnega človeka
Prvostopenjsko sodišče je izpostavilo tudi razlikovalno okoliščino, po kateri se obravnavana zadeva razlikuje od zadev iz sodne prakse, v katerih sta upravičenec in zavezanec iz takšnega verzijskega razmerja izpolnjevala preživninsko obveznost do otroka, vendar živela ločeno in imela vsak svoje posebno premoženje. Tako je imel prikrajšani (tisti, ki ni imel preživninske obveznosti) potrošek iz lastnih sredstev oziroma premoženja, okoriščeni (tisti, ki je imel obveznost preživljanja) pa korist, ki je v tem, da je prihranil lastna sredstva (premoženje), ki bi jih sicer moral potrošiti za izpolnitev (svoje) preživninske obveznosti. V obravnavani zadevi pravdni stranki nista imeli vsaka svojega premoženja (posebno premoženje), ampak (izključno) skupno premoženje.
Informacija o spolnem življenju matere otroka pred sklenitvijo zakonske zveze sodi v pravico do skritosti osebnega življenja. Ta pravica je omejena, ko se sooči z vprašanjem biološkega očetovstva zakonca.
V obravnavanem primeru ni šlo za prikritje informacije, da pravni oče ni biološki oče. Od povprečno skrbnega človeka - matere, ki glede na omenjene okoliščine verjame, da je zakonec otrokov oče, ni mogoče realno pričakovati, da omenjeno (manjšo) možnost razkrije svojemu zakoncu. Pričakovanje takšnega ravnanja od povprečno skrbnega človeka (matere) bi bilo preveliko.
ZVEtL-1 člen 3, 24, 35. ZNP-1 člen 9, 32, 32/1, 155, 155/4. ZPP člen 3, 3/3. ZIZ člen 1, 1/1, 3.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek vzpostavitve etažne lastnine - prekinitev nepravdnega postopka - spor o lastništvu nepremičnine - izvršilni postopek - pogoji za prekinitev postopka
Za prekinitev postopka vzpostavitve etažne lastnine ni zakonskih pogojev. Izvršilni (niti znotraj njega pravdni) postopek v zvezi s sporno nepremičnino ne predstavlja ovire za tek predmetnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Spor o tem, ali nepremičnina dejansko predstavlja premoženje v izključni lasti drugega nasprotnega udeleženca, namreč v izvršilnem postopku ne bo rešen, končna odločitev sodišča o vzpostavitvi etažne lastnine pa tudi ne predstavlja ovire za kasnejše uveljavljanje stvarnih pravic v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00082731
OZ člen 190, 198. DZ člen 248, 262, 267, 272. ZZZDR člen 190, 191, 211, 215, 219, 219/1. SPZ člen 67. ZPP člen 328.
uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestilo koristi od uporabe (uporabnina) - uporabnina za nepremičnino - plačilo uporabnine - pravni naslov za uporabo nepremičnine - uporaba stvari z dovoljenjem lastnika - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - postavitev skrbnika za poseben primer - upravičenja skrbnika za poseben primer - redno upravljanje nepremičnine - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - pooblastila skrbnika - odpoved pogodbenega razmerja - uporaba nepremičnine brez pravnega naslova - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prikrajšanje lastnika - oddaja nepremičnine v najem - prenehanje skrbništva - dedovanje - identifikacija nepremičnine - napačen naslov - očitna pisna pomota - popravni sklep
Zatrjevana in ugotovljena je bila neutemeljena uporaba tuje stvari, ki je omejevala in onemogočala tožnici izvrševanje lastninsko pravnih upravičenj (da bi imela nepremičnino v svoji rabi - izključni posesti) in z njo prosto razpolagala (jo oddajala v najem). S tem je (vsaj) potencialno oziroma hipotetično prikrajšanje tožeče stranke izkazano. Na drugi strani je dovolj zatrjevana obogatitev na strani tožene stranke in vzročna zveza med njima.
ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZST-1 tarifna številka 9541, 30010.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - navedba vrednosti spora - zavrnitev ugovora zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - tarifna številka 30010 - razlaga opisa tarifne številke - določitev vrednosti spornega predmeta - ocenitev vrednosti stvari
Tarifna številka 9541, na katero se sklicuje tožnik, se uporablja v nepravdnem postopku za cenitev in prodajo stvari. Gre za vsebinsko drug postopek, kot je obravnavani, zato te tarifne številke ni mogoče uporabiti. Drži sicer, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta pomembna vrednost stvari, glede katere teče spor, vendar ob tem ne gre za ekonomsko cenitev spornih nepremičnin in natančno ugotovitev njihove tržne vrednosti zaradi prodaje, temveč le za oceno vrednosti spora, ki je v tej fazi postopka pomembna predvsem zaradi opredelitve stvarne pristojnosti sodišča. Pritožba zoper sklep, s katerim sodišče v pravdnem postopku določi vrednost spora in presoja svojo (ne)pristojnost, v ZST-1 ni posebej taksirana, ni pa takse prosta. Sodna taksa za takšne primere je določena v tar. št. 30010 ZST-1 v višini 33 EUR, kot jo je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo z izpodbijanim plačilnim nalogom.
ZDR-1 člen 75, 75/1, 89, 89/1, 89/1-5, 118. URS člen 22.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - sprememba delodajalca - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi - denarno povračilo namesto reintegracije
Ker je prišlo do spremembe delodajalca po 75. členu ZDR-1, je bila določitev poskusnega dela v pogodbi o zaposlitvi med tožnikom in toženko (kot delodajalko prevzemnico) nezakonita.
izvršba na nedenarno terjatev - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - vznemirjanje lastninske pravice - nenadomestno dejanje - dopustitev in opustitev
V izvršilnem naslovu je pravdno sodišče odločalo o vznemirjanju solastninske pravice samo v veži stavbe (ne pa na dvorišču), zato ni podlage za naložitev dolžnici, da z notranjega dvorišča hiše odstrani vozilo ali, da se ji tam prepove parkiranje. Tudi postavitev stojala za perilo, ki je majhna, lahka in mobilna premičnina, ne predstavlja podobnega ravnanja, kot je parkirano vozilo, ki na mestu parkiranja zavzame praktično celoten prehod v veži.
ZDR-1 člen 20, 36, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. ZOFVI člen 48. ZDD-1 člen 26, 27, 28, 30, 31.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičeno pridobljeni potni stroški - goljufija - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - teža kršitve - detektiv - poseg v zasebnost - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - osebna zaznava
Zakonita zastopnica se je za odpoved odločila zaradi težje kršitve (ki jo je ugotovila po prejemu poročila detektivke) in dejstva, da je bila ta ponavljajoča (tožnica je namreč zaradi podobnega razloga - neupravičenega uveljavljanja prevoznih stroškov že dobila opozorilo pred odpovedjo), in nezaupanja do tožnice.
Iz detektivskega poročila, pisne izjave in izpovedbe detektivke ne izhaja, da bi slednja tožnico prikrito kontinuirano tajno opazovala in ji sledila oziroma da bi izvajala prikrite preiskovalne ukrep. Detektivka je opravljala (zgolj) neposredno osebno zaznavo tožnice in njenega vozila z javno dostopnih krajev (ceste oziroma pločnika), in še to le na območju tožničinega bivališča in krajev opravljanja dela za toženko, v časovno omejenem obdobju, pri čemer je od tehničnih sredstev uporabljala (zgolj) telefon, s katerim je fotografirala tožnico in njeno vozilo v navedenih krajih. Navedeno ne pomeni nezakonitega posega v tožničino oziroma delavčevo pravico do zasebnosti (35. člen Ustave RS).
Določb ZVO-1 ni mogoče razumeti tako, da bi bilo treba z odvozom nezakonito odloženih odpadkov čakati do izdaje inšpekcijske odločbe. Tožeča stranka je sama odstranila nezakonito odložene odpadke, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti nastalo škodo v (prisojeni) višini nastalih stroškov na odškodninski pravni podlagi.
Po pravilih odškodninskega prava ima oškodovanec pravico do izbire med odškodninskima zahtevkoma. Zoper odgovorno osebo lahko uveljavlja bodisi zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja bodisi zahtevek za plačilo denarne odškodnine. Pravico izbire med tema alternativnima obveznostma (terjatvama) ima oškodovanec (upnik).
Dejstvo, da je tožnik fitnes centru, v enoti katerega se je poškodoval, plačeval članarino, pa narekuje zaključek, da je bil tožnik z zavarovancem toženke kot lastnikom fitnes centrov v pogodbenem razmerju.
odškodninska odgovornost delodajalca - izključna odgovornost oškodovanca - plačilo razlike v plači - obračun plače - predpisi o varnosti in zdravju pri delu - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu
Tožnik je izpovedal, da je seštevek neplačanih ur dela na plačilni listi za april 2022 in maj 2022 pripisal on. Sodišče prve stopnje mu zato utemeljeno tudi ni verjelo, da je pripis na plačilno listo za marec 2022 izvršil direktor toženke, še zlasti, ker je ta navedeno zanikal.
Tožnik si je 14. 3. 2022 poškodoval kazalec desne roke pri tem, ko je s kladivom, ki ga je brez zaščitnih rokavic držal v levici, v kot stene pritrjeval armaturno mrežo. Za nesrečo je odgovoren sam, saj je delo opravljal nepazljivo, kladivo pa je nepremišljeno in nepravilno uporabljal z levico, saj je desničar. S svojim ravnanjem je kršil obveznost skrbnega in vestnega opravljanja dela ter spoštovanja predpisov o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
Tožnik si je 4. 10. 2022 poškodoval kazalec desne roke med nameščanjem armaturnega koša. Do poškodbe je prišlo, ker je tožnik koš med spuščanjem neustrezno držal na spodnjem robu, zaradi nepozornosti pa ni pravočasno umaknil rok. Ker pri delu ni bil pazljiv in pozoren na to, kaj govorijo sodelavci pri spuščanju koša, je za nesrečo odgovoren sam, saj dela ni opravljal skrbno in vestno ter skladno s predpisi o varnosti in zdravju pri delu (33. in 35. člen ZDR-1).
Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnica v postopku zoper poslovno banko, sicer pa se bo imela tožnica o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njeno pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo.
Ravnanje vlagateljice predstavlja zlorabo procesnih pravic. Vlagateljica kljub pouku, da pritožbe zoper odločitev sodišča druge stopnje niso dopustne, vlaga nedopustne pritožbe, v katerih le ponavlja svoje navedbe, s katerimi je utemeljevala zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti, o kateri je bilo pravnomočno odločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00083476
ZFPPIPP člen 14, 14/2-1, 14/3-1. OZ člen 578. SPZ člen 157, 167, 167/2, 204.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o začetku stečajnega postopka - domneva trajnejše nelikvidnosti - prezadolženost - insolventnost - namensko posojilo - verjetnost terjatve - procesna legitimacija - odločitev sodišča - zaključek glavne obravnave - odstop od pogodbe - financiranje - namenska poraba sredstev - podatki o prometu - zavarovanje - hramba blaga - stroški hrambe blaga
Za odločitev sodišča je ključen presečni trenutek zaključka naroka za obravnavo upnikovega predloga za začetek stečaja nad dolžnikom, tj. ali so ob zaključku naroka izpolnjeni zakonski pogoji, aktivna legitimacija upnika in insolventnost dolžnika. Zato je razumljivo treba upniku dopustiti, da stanje terjatve poračuna glede na datum zaključka naroka, posebno še ob upoštevanju trajanja predmetnega postopka (več kot 1 leto).
Pritožbeno sodišče pritrjuje upniku, da namenska poraba sredstev iz naslova prejetega financiranja za obratna sredstva v skladu z medsebojno pogodbo in splošnimi pogoji pomeni, da bi moral dolžnik ves čas trajanja posojilnih pogodb izkazovati obseg obratnih sredstev v zvezi z dobavami italijanskemu kupcu najmanj v višini prejetega financiranja. To pomeni, da bi moral skupni znesek dolžnikovih denarnih sredstev, plačanih predujmov dobaviteljem za še neizdobavljene zaloge blaga in zalog blaga v skladišču ter kratkoročnih terjatev do italijanskega kupca ves čas dosegati najmanj znesek prejetega financiranja. Ker glede na podatke v dokumentaciji dolžnika samega ni bilo tako, dolžnik pa ni uspel dokazati namenske porabe financiranja obratnih sredstev, je upnik utemeljeno odstopil od pogodbe skladno s Splošnimi pogoji in 578. členom OZ.
Sklicujoč se na bruto bilanco dolžnika za prvo trimesečje leta 2023 in konto kartico prometa z italijanskim kupcem za leto 2023, je upnik zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu. Zato se je slednje procesno prevesilo na dolžnika: če posojena denarna sredstva za financiranje obratnih sredstev niso bila plasirana niti kot denarno dobroimetje na bančnih računih dolžnika niti v nabavljenih zalogah sladkorja ali plačanih predujmih dobaviteljem za še neizdobavljene zaloge in niti v terjatvah do italijanskega kupca, bi moral dolžnik konkretno pojasniti, kam pa jih je potem plasiral. Podatki o višini italijanskemu kupcu izstavljenih računov v določenem obdobju ne povejo, kako je dolžnik porabil prejeto posojilo (za kakšen namen), saj ne gre za primerljive kategorije.
ZDR-1 člen 6, 6/2, 127. ZSPJS člen 5, 17. KPJS člen 31. Pravilnik o službeni oceni (2014) člen 3, 18, 18/3. URS člen 22. ZPP člen 185, 185/1.
sindikalni zaupnik - slovenska vojska - ocena delovne uspešnosti - službena ocena - dogovor med delodajalcem in sindikatom - molk organa - sprememba tožbe
Toženka se s sindikatom A. ni dogovorila, da sindikalni zaupniki ne bodo upravičeni do plačila dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Dogovorila se je le, da se sindikalnim zaupnikom ne bo izdelovalo službene ocene, zato bodo napredovali na podlagi zadnje izdelane službene ocene. Tovrstni dogovor je posledica Pravilnika o službeni oceni (3. člen v povezavi s tretjim odstavkom 18. člena), na podlagi katerega se ne ocenjuje sindikalnih zaupnikov, ki polni delovni čas opravljajo sindikalno delo, in ne pomeni tudi dogovora, da se sindikalnim zaupnikom ne izdela ocene redne delovne uspešnosti. Gre namreč za dva ločena instituta.
Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP pravilno dopustilo spremembo tožbe. Tožnik je s spremembo tožbe zahteval odpravo odločbe toženke, s katero je toženka po vloženi tožbi odločila o njegovi zahtevi za odpravo kršitev pravic. Tožnik pred prejemom odločbe le-te ni mogel vključiti v tožbeni zahtevek. Tožbo je vložil pred prejemom odločbe zaradi molka organa, dopustitev spremembe tožbe pa je bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VDS00084395
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 1, 1-3, 2, 2-1. ZODPol člen 71, 71/1, 71/3, 71/5. ZZdrS člen 42. KPJS člen 39, 39/1, 39/1-1, 39/1-2. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 17, 17/5. ZDR-1 člen 144, 145.
policist - varovanje državne meje - izredni dogodek - delovni čas - plačilo razlike v plači - sodba SEU - Direktiva 2003/88/ES - odločba Ustavnega sodišča - neuporaba direktive EU
Varovanje državne meje ne utemeljuje izključitve uporabe Direktive 2003/88/ES. Migracijska gibanja ter posledično število dnevnih migrantov so bila v spornem obdobju že predvidljiva za vsaj nekaj dni vnaprej, ker so bila sledljiva glede na gibanja beguncev v predhodnih državah oziroma prečkanjih mej.
V zvezi z vrednotenjem opravljenih ur pripravljenosti na kraju je potrebno uporabiti splošna pravila o plačilu, ki delavcu pripada za delovni čas, torej 100 % plačilo osnovne plače. In čeprav je delavec opravil več ur nad polnim delovnim časom, ni odločilo, da se delavcu prizna plačilo za nadurno delo, saj ni šlo za nobenega od primerov, v katerih je mogoče odrediti nadurno delo po 144. ali 145. členu ZDR-1.
spori iz družinskega razmerja - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v krizni center - pogoji za premestitev - selitev - ogroženost otroka - povezanost z družino - otrokova želja - največja korist otroka - selitev na drugo lokacijo
Drži, da selitev družine ni neobičajno dejanje v življenju in zgolj stiska otroka pri tem ne more biti razlog za zavrnitev premestitve/selitve. Da za slednje sprejme ukrep sodišče, pa morajo biti izkazane takšne okoliščine, ki kažejo na to, da je otrok ogrožen.
ZZVZZ člen 23, 23/1, 23/1-2, 44a. ZZDej člen 1. ZPP člen 70, 70-6, 247, 254, 254/3.
zdravljenje v tujini - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - priznana metoda zdravljenja - zdravstvena dejavnost - sodba SEU
Nestrinjanje in nezadovoljstvo toženca z izvedenskim mnenjem, ugotovitvam izvedenca avtomatično ne odvzame veljave.
Pri zdravljenju tožnice je bila uporabljena priznana in ob tako specifičnem zdravstvenem stanju kot je bilo izkazano pri tožnici, običajna metoda zdravljenja. Tudi Sodišče EU zahtevo "običajnost" zdravljenja razlaga tako, da dovoljenja za zdravljenje v tujini ni mogoče zavrniti, ko je zdravljenje zadostno preizkusila in odobrila mednarodna medicinska znanost.