plačilo sodne takse v zapuščinskem postopku - zavezanec za plačilo sodne takse
Ker je bila dedinja N. H. dedno že odpravljena, dedič V. L. pa je dedni delež odstopil sodedinji J. Ž., je celotno zapustničino premoženje podedovala J. Ž., zato ji je prvo sodišče pravilno naložilo plačilo sodne takse v celoti.
krajevna in stvarna pristojnost - spor v zvezi s stečajnim postopkom - koneksnost - vpliv na obseg stečajne mase
Odločilno merilo za presojo, ali gre za spor, ki je v zvezi s tečajnim postopkom, je vprašanje koneksnosti oz. možnega učinka odločitve v pravdi na stečajni postopek, konkretno na stečajno maso. Če je odgovor pritrdilen, ker bi odločitev vplivala na obseg stečajne mase, iz katere se bodo poplačali upniki v stečajnem postopku, je treba spor opredeliti kot spor v zvezi s stečajnim postopkom. Narava spora na tako presojo ne vpliva, saj lahko v zvezi s stečajnim postopkom nastanejo po vsebini različni spori, pa vendarle prevlada kriterij koneksnosti, ki zahteva koncentracijo vseh postopkov na območju stečajnega sodišča.
Stvarna služnost na nepremičnini ni ustanovljena v korist določene osebe, ampak v korist gospodujoče nepremičnine. Zato glede izvrševanja ne more biti omejena samo na osebo vsakokratnega lastnika, ampak se razteza na vse, ki gospodujoče zemljišče uporabljajo. Posledično tudi za priposestvovanje stvarne služnosti ni pomembno, kdo - lastnik gospodujočega zemljišča ali morda posestnik tega zemljišča s soglasjem njegovega lastnika - jo izvršuje. Prav tako se na služnost, priposestvovano v korist gospodujoče nepremičnine, lahko sklicuje vsakdo, ki gospodujočo nepremičnino uporablja, tudi tožena stranka, ki sicer ni njena lastnica, v pravdi zaradi protipravnega vznemirjanja lastninske pravice lastnika služeče nepremičnine, in sicer z ugovorom, da vznemirjanje v konkretnem primeru ni protipravno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00003932
SPZ člen 19,44, 77.. ZTLR člen 25.. ZNP člen 35, 35/1, 139.. ZPP člen 13.. ZCes-1 člen 3. ZJC člen 15a.
sodna določitev meje - javno dobro - določitev meje na podlagi močnejše pravice - katastrska meja - močnejša pravica katastrska meja - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje na javnem dobru - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - dokončna upravna odločba - skupni stroški postopka - krivdno nastali stroški
Upoštevaje omejitve, ki sta jim zaradi zagotavljanja splošne dostopnosti javnega dobra pri pridobivanju izključujočih upravičenj na javnem dobrem izpostavljena lastnik in mejaš, ter dejstvo, da je glede katastrskih izmer javnega dobra izvorna evidenca zemljiški kataster, se je v sodni praksi izoblikovalo enotno stališče, da je treba pri ureditvi meje med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, upoštevati stanje v katastru oziroma mejo določeno v njem. V primerih, kot je konkretni, ko se zatrjuje poseg v javno dobro, ima v postopkih sodnega določanja meje javno dobro status močnejše pravice. Glede na navedeno je sodišče ravnalo pravilno, ko je mejo v konkretnem primeru določilo na podlagi močnejše pravice po stanju kot ga izkazuje kataster.
Iz opisa izhaja, da je obtoženec hudo telesno poškodoval oškodovanca iz malomarnosti na način, da ga je z motornim vozilom na njivi prevozil. V opisu navedena "premajhna varnostna razdalja" ne predstavlja dolžnostnega ravnanja v smislu kršitve pravil cestnega prometa (konkretno 44. člena Zakona o pravilih cestnega prometa - v nadaljevanju ZPrCP, ki ga pogreša pritožba, ki se na področju nesreče ne uporabljajo, ker gre za površino, na kateri se ne odvija javni promet, kot bo obrazloženo v nadaljevanju), ampak predstavlja opustitev potrebne previdnosti in obvladovanja vozila v smislu varnega zasledovanja z varno zaustavitvijo pred zasledovanim voznikom motornega kolesa, to je oškodovancem, kar predstavlja pravno relevantno dejstvo glede ugotavljanja obtoženčeve krivde za povzročitev hude telesne poškodbe oškodovanca. Definicijo prometne nesreče ureja 109. člen ZPrCP. V obravnavanem primeru je bilo kaznivo dejanje sicer storjeno z motornim vozilom, vendar na njivi, torej v okoliščinah, ki niso značilne za javni cestni promet, zato obtoženčevo ravnanje ustreza biti kaznivega dejanja povzročitve hude telesne poškodbe iz malomarnosti in ne povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti. Ob takšnem razumevanju opisa kaznivega dejanja v pritožbi pogrešana blanketna pravna norma ne predstavlja zakonskega znaka obtoženemu očitanega kaznivega dejanja hude telesne poškodbe.
opis dejanskega stanja v plačilnem nalogu - sklicevanje na vsebino listin - delo na črno
V konkretnem primeru torej ne gre za situacijo, ko bi storilcu PN ne bilo mogoče izdati in vročiti takoj na kraju samem, kajti v tem primeru se mu PN vroči po določbah ZP-1, hkrati s PN (iz določbe prvega odstavka člena 57 ZP-1) pa se ob tej priložnosti storilcu vroči tudi kratek opis dejanskega stanja prekrška z navedbo dokazov, če ta ni že naveden v plačilnem nalogu, kar povsem utemeljeno izpostavlja tudi pritožba. Zato je povsem dovolj, da se je prekrškovni organ v izdanem PN glede opisa dejanskega stanja skliceval na zapisnik o nadzoru nad delom na črno, katerega ugotovitve je prvo sodišče le selektivno (ne pa v vseh bistvenih delih) povzelo v izrek izpodbijane sodbe in posledično nepravilno zaključilo, da opis ni dovolj konkretiziran.
spor majhne vrednosti - pasivna legitimacija - nepotrebni dokazi - načelo ekonomičnosti - zakoniti zastopnik družbe - naročilo storitev - pospešitev postopka - ekonomičnost postopka
Sodišče mora tudi v sporih majhne vrednosti opraviti narok vselej, ko pisni dokazi za odločitev ne zadoščajo, in sicer neodvisno od tega, ali sta stranki njegovo izvedbo zahtevali.
V sporih mejne vrednosti lahko sodišče obseg dokazovanja omeji, dokazovanje pa izvede po prosti presoji tako, da bo zagotovljena sorazmernost med zagotovitvijo ustreznega varstva pravic strank ter pospešitvijo in ekonomičnostjo postopka.
ZFPPIPP člen 221e, 221e/10, 221f, 221f/2, 221f/3, 221f/5, 221f/6.
zahteva za potrditev poenostavljene prisilne poravnave - poenostavljena prisilna poravnava - dopolnitev zahteve - sklep o dopolnitvi - zakonski rok - nepodaljšljivi rok
Kadar zakon določa rok za uveljavitev pravice, morajo predlagatelj in nasprotni udeleženci (v tem primeru upniki) ta rok spoštovati, sicer jih zadenejo posledice, ki jih predpisuje zakon.
spori majhne vrednosti - nedopustne pritožbene novote - očitek protispisnosti - priznana dejstva
Vse navedeno pomeni pritožbene novote s katerimi skuša tožena stranka izpodbiti s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje. Tožena stranka ničesar od navedenega v postopku na prvi stopnji ni trdila. Poleg tega nič od navedenega na odločitev ne more vplivati. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo za priznane navedbe tožeče stranke, da je opravila špedicijske storitve za toženo stranko in da slednja opravljenih storitev po količini ali kvaliteti ni nikoli reklamirala. To so ključne ugotovitve, ki utemeljujejo zahtevek tožeče stranke. Kot opozarja odgovor na pritožbo so vsa nadaljnja razglabljanja o tem, komu je bil poslan račun in kdo ga je zavrnil, povsem nepotrebna. Argumenti, ki jih podaja pritožba tako, celo če bi bili utemeljeni, odločitve sodišča prve stopnje ne bi mogli spremeniti.
spor majhne vrednosti - vročanje tožbe v odgovor - vročanje na delovno mesto - delna sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - fikcija vročitve
Ker je sodbo na podlagi pripoznave v postopku v sporu majhne vrednosti mogoče izpodbijati zgolj zaradi bistvenih kršitev določb postopka, višje sodišče drugih pritožbenih navedb glede napačne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja ni presojalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00003256
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 451, 452, 453. ZIZ člen 62, 62/2.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - prekluzija v postopku v sporih majhne vrednosti - priznani stroški predpravdnega zahtevka - potrebnost stroškov
V postopku, ki se začne na podlagi predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, predlog upnika (kasneje tožeče stranke) šteje kot tožba, odgovor dolžnika (kasneje tožene stranke) pa kot odgovor na tožbo, obe stranki pa imata po razveljavitvenem sklepu in odločitvi, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku, pravico, da vložita še eno pripravljalno vlogo, v kateri lahko navajata dejstva in dokaze.
Stroške predpravdnega zastopanja, ki so nastali v zvezi z njeno pripravo, je mogoče kvalificirati kot potrebne, če je izpolnjen kriterij neposredne povezave s predmetom spora.