začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - procesne predpostavke za upravni spor - dopustnost tožbe - subsidiarni upravni spor - težko popravljiva škoda - stroški postopka
Nevarnosti za nastanek težko popravljive škode kot temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe tožnika nista uspela izkazati. V zahtevi sta namreč zgolj pavšalno navajala, da od njiju ni mogoče zahtevati, da trpita grobe in nezakonite posege v telo in integriteto, ker bi se morala samotestirati v šoli ob pomoči učiteljev, ki sploh niso pooblaščeni izvajati teste in za to usposobljeni. Tožnika imata možnost, opraviti testiranje v zdravstvenih zavodih, kjer bris odvzame pooblaščeni zdravstveni delavec. V zahtevi sta zgolj pavšalno navajala, da ne moreta obiskovati pouka v šoli in škodo, ki naj bi jim s tem nastajala (glede napredovanja v naslednji razred, neprimerno pridobljenega znanja). Take navedbe o domnevnih posledicah šolanja na daljavo pa same po sebi še ne zadoščajo za izdajo začasne odredbe, saj tožnika nista pojasnila, zakaj se šolanju na daljavo ne bi mogla izogniti z izpolnitvijo pogojev za obiskovanje šole, namreč pogoja PCT ali samotestiranja.
Škoda ni težko popravljiva, če obstajajo druge možnosti, s katerimi je škodo mogoče preprečiti za čas do pravnomočne odločitve o tožbi.
gradbeno dovoljenje - odmik od meje - oporni zid - dopustnost tožbe
Po prvem odstavku 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če je stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno (v takem primeru sodišče tožbo zavrže po 7. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Namen take določbe ni in ne more biti zgolj formalno izčrpanje pravnega sredstva, tj. vložitve pravočasne in dovoljene pritožbe po upravičeni osebi, ampak da stranka v pritožbi navede tudi vse razloge, zaradi katerih meni, da je odločba nezakonita. Uveljavljanje razlogov v tožbi, ki jih stranka ni uveljavljala v pritožbi, tudi, če jih je sicer uveljavljala tekom upravnega postopka, bi namreč privedlo do tega, da bi bila zahteva po izčrpanju pritožbe v upravnem postopku brez pravega pomena in bi pomenila le formalno procesno oviro do sodnega varstva. Takega pomena pa pritožbi v upravnem postopku ni mogoče pripisati kljub temu, da se v upravnem sporu presoja zakonitost upravne odločbe, s katero je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, tj. odločba organa prve stopnje in ne odločitev o pritožbi zoper njegovo odločbo.
začasna odredba - dopustnost tožbe - procesna predpostavka za vložitev zahteve za izdajo začasne odredbe - kršitev ustavnih pravic - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Tožena stranka kot izvajalka osnovnošolskega izobraževanja sicer ni organ, ki izvaja javno oblast, niti ni nosilec javnega pooblastila, vendar po presoji sodišča ustavne pravice iz 157. člena URS ni mogoče zožiti samo na dejanja nosilca oblasti. V primeru tožbe za kršitev človekovih pravic s posameznimi dejanji torej ni pomembno kdo je tisti, ki posega v ustavne pravice, saj drugi odstavek 157. člena URS subjekta posega ne opredeljuje.
Tožeča stranka navaja, da dopuščanje ponavljajočih nezakonitih posegov v telo oziroma prepoved izobraževanja že sama po sebi predstavlja nenadomestljivo škodo. Sodišče se z navedenimi tožbenimi trditvami ne strinja, saj tožeča stranka opredeljuje zgolj bodočo morebitno škodo, v zvezi s katero pa ne predlaga nobenega dokaza. Pa tudi če bi se štelo, da je tožeča stranka izkazala težko popravljivo škodo oz. da se le-ta kaže v neustavnosti ureditve, na podlagi katere je bilo odrejeno šolanja na daljavo, je javna korist ostalih učencev, ki samotestiranje izvajajo v šoli in učiteljev, ki v pojavu pandemije zasledujejo pravico do javnega zdravja, večja od pravic tožnikov do izobraževanja v šoli brez testiranja in izkazovanja pogoja PCT.
ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3. ZUS-1 člen 27, 27/1, 27/1-2.
mednarodna zaščita - redni postopek - verodostojnost - dokazna ocena - bistvena kršitev določb postopka
Ugotovitev skladnosti in verjetnosti tožnikovih izjav in njegove splošne verodostojnosti je v obravnavani zadevi podlaga za dokazno oceno njegovih navedb o izpolnjevanju pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Iz vseh izjav tako ob vložitvi prošnje za mednarodno zaščito kot tudi na osebnih razgovorih, jasno izhaja tožnikovo zasledovanje osnovne zgodbe, da ne ve, zakaj ga je prijela milica, ki ga je začela mučiti po tem, ko mu je zasegla telefon, na katerem je našla sporno fotografijo. Ob takem stanju stvari pa bi morala tožena stranka, če je menila, da gre v navedenem primeru za neskladnost, ki zmanjšuje verodostojnost tožnikovih izjav, z ustreznimi vprašanji pozvati tožnika na razjasnitev in v tem pogledu imeti v obziru, da manjše neskladnosti na splošno ne zmanjšujejo verodostojnosti ugotovljenih dejstev. Nato pa bi morala prosto presojo opraviti ob upoštevanju ustreznega analitično-sintetičnega pristopa in pojasniti, zakaj je neujemanje izjav glede števila navedenih fotografij dovolj resno in se nanaša na dejstva, ki so bistvena za priznanje mednarodne zaščite.
javni razpis za sofinanciranje programa - subvencioniranje šolske prehrane - izpolnjevanje pogojev - dokazovanje izpolnjevanja pogojev - najemna pogodba - trajanje najemne pogodbe - zahtevek za povrnitev škode
Med strankama je sporno, ali je za izpolnitev pogoja javnega razpisa podana zahteva, da mora iz najemne pogodbe izhajati neposredno, da je ta sklenjena najmanj do 31. 12. 2018, ali zadošča izjava najemnika oz. podnajemnika, ki sicer predloži najemno pogodbo. Napačna je interpretacija, da mora iz najemne pogodbe jasno izhajati, da ima predlagatelj lokal v najemu najmanj do 31. 12. 2018, saj iz besedila javnega razpisa ne izhaja. To pa pomeni, da je bila vloga predlagatelja, vložena v postopku javnega razpisa za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane popolna v tem delu in s tem neutemeljeno zavrnjena.
ZUS-1 člen 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-6. ZUP člen 43, 43/1. ZIZ člen 286a, 287.
izvršitelj - razrešitev izvršitelja - upravni spor - pravna korist - pravni interes - ničnost
Postopek razrešitve ne more vplivati na pravice in dolžnosti upnikov, dolžnikov in niti drugih udeležencev izvršilnega postopka, saj njihove pravice in dolžnosti niso odvisne od tega, kdo je sodni izvršitelj. Posledica razrešitve je, da položaj razrešenega izvršitelja prevzame drug sodni izvršitelj, pravice in obveznosti v izvršbi sodelujočih oseb pa ostajajo enake. Udeleženci izvršilnega postopka po 286.a členu ZIZ tudi nimajo pravice sodelovati v postopku razrešitve izvršitelja, ne morejo preprečiti njegove razrešitve in niti ne morejo vplivati na to, kdaj je razrešen. Prav tako ne morejo uveljavljati nezakonitosti postopka imenovanja ali razrešitve.
vpis v imenik odvetnikov - molk organa - ugoditev tožbi
Toženi stranki je podeljeno javno pooblastilo za odločanje o vpisu v imenik odvetnikov in je nanjo prenesena oblastna funkcija (v zvezi z vpisom oziroma ponovnim vpisom v imenik odvetnikov) za izdajo upravnega akta, ki je lahko predmet upravnega spora, torej je tožbo zaradi molka organa, ki se nanaša na tovrsten upravni akt, dopustno vložiti.
Ker tožena stranka o tožnikovi vlogi ni odločila v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storila v nadaljnjih sedmih dneh po tožnikovi zahtevi, je sodišče ugotovilo, da je tožba zaradi molka organa upravičena, zato ji je ugodilo in pristojnemu organu naložilo, da v roku 30 dni odloči o tožnikovi vlogi z dne 29. 11. 2019.
vpis v imenik odvetnikov - molk organa - ugoditev tožbi
Tožena stranka v ponovnem postopku, po pravnomočni sodbi, s katero je Upravno sodišče tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, da ponovno odloči o predlogu tožnika za vpis v imenik odvetnikov (30 dni od dneva prejema sodbe), pa vse do izdaje te sodbe, nove odločbe o predlogu tožeče stranke za vpis v imenik odvetnikov z dne 7. 12. 2018 ni odločila v celoti, kljub temu, da jo je tožeča stranka na to pozvala. Tožba zaradi molka je zato utemeljena.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - pravočasnost tožbe v upravnem sporu - štetje roka za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe kot prepozne
Po določbi prvega odstavka 28. člena ZUS-1 je tožbo treba vložiti v 30 dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Iz vročilnice, ki se nahaja v predloženem upravnem spisu, je razvidno, da je bila drugostopenjska odločba, s katero je bil predmetni upravni postopek končan, tožnici vročena 6. 8. 2020. Tožnica je tožbo vložila šele 18. 11. 2021, ko jo je priporočeno oddala na pošto, kar je razvidno iz kopije pisemske ovojnice v sodnem spisu, torej več kot leto dni prepozno.
lekarniška dejavnost - podružnica - zahteva za izdajo odločbe - tožba zaradi molka organa - procesne predpostavke
Tožnica z vlogo zahteva izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice lekarne. Organ bi moral v obravnavani zadevi tožničino vlogo obravnavati kot vlogo v upravnem postopku in z njo ravnati v skladu z določbami ZUP.
Bistveno je, da je zainteresirani izvajalec lekarniške dejavnosti podal vlogo za podružnico lekarne, saj gre pri odločanju o izdaji dovoljenja za poslovanje podružnice lekarne za odločanje o pravici. Posledično bi moral prvostopenjski organ o vlogi odločiti v upravnem postopku in v roku, ki ga za to določa zakon. Enako bi moral ravnati tudi drugostopenjski organ. Ker drugostopenjski organ o tožničini pritožbi ni odločil v upravnem postopku in v zakonsko predpisanem roku, niti ni tega storil v nadaljnjih sedmih dneh po tožničini zahtevi, je tožba zaradi molka organa upravičena.
COVID-19 - varstvo ustavnih pravic - drugo sodno varstvo - subsidiarni upravni spor - spor o zakonitosti akta
Upravni spor zoper predpis z učinkom upravnega akta izključuje upravni spor po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, ki se uporabi le, če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo.
Tožeča stranka s tožbo zoper prvo toženo stranko zahteva “dopustitev“ obiskovanja šole in pouka brez izpolnjevanja in preverjanja PCT. Pri tem ne navaja konkretnega dejanja prvo tožene stranke. Pavšalno zatrjevanje, da gre za dejanja javne oblasti, ki neposredno posegajo v človekove pravice, pa ne zadošča.
ZUS-1 člen 2, 4, 5, 36, 36/1, 36/1-4. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 2/1, 2/1-1, 3, 3/3, 3/3-1, 8, 8/1. ZZUOOP člen 104.
varstvo ustavnih pravic - poseg v človekove pravice - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - pogoj PCT - šola - pravica do šolanja - osnovna šola - izobraževanje - upravni spor - subsidiarni upravni spor
Z določbo 8. člena Odloka o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 in ostalimi izpodbijanimi akti se na splošno ureja način izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa (obveznost in način testiranja na virus COVID-19 in posledice, če se to ne izvaja), kar pa pomeni, da imajo naravo splošnega akta, v posledici česar s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1, še manj pa po 4. členu ZUS-1, njihovo izpodbijanje ni mogoče.
pandemija - COVID-19 - odlok - poseg v ustavne pravice posameznika - akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - drugo sodno varstvo - neustavnost oziroma nezakonitost podzakonskega predpisa - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19, ki ga izpodbijajo tožniki, ni akt v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja. Odlok namreč naslavlja splošen, nedoločljiv krog oseb in ne individualno določene osebe, ter ureja nedoločeno število bodočih primerov. Z določbo 8. člena Odloka in ostalimi akti se namreč na splošno ureja način izvajanja vzgojno-izobraževalnega programa (obveznost in način testiranja na virus COVID-19 in posledice, če se to ne izvaja), to pa pomeni, da ima naravo splošnega akta, kar pomeni, da s tožbo, vloženo v upravnem sporu, po četrtem odstavku 5. člena njegovo izpodbijanje ni mogoče.
Po 4. členu ZUS-1 je mogoče le izpodbijanje posamičnih aktov oziroma dejanj, ki neposredno učinkujejo v posameznih primerih v razmerju do konkretno določenih ali določljivih oseb. V obravnavanem primeru za vsebinsko odločanje sodišča o tožbi na podlagi prvega odstavka 4. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 157. člena Ustave RS ni podana procesna predpostavka odsotnosti drugega sodnega varstva. Tožeča stranka ima zagotovljeno sodno varstvo zoper abstraktne pravne akte (akti, ki ne urejajo posamičnega pravnega razmerja) v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 160. člena Ustave RS, pred Ustavnim sodiščem.
ZIL-1 člen 76, 76/1, 105, 105/1, 106, 106/6, 107, 107/3, 108, 108/4. Pravilnik o registrih prijav in pravic industrijske lastnine ter potrdilu o prednostni pravici (2001) člen 10. ZIZ člen 163, 277, 277/1. ZUS-1 člen 28, 28/2, 28/3.
register znamk - vpis spremembe v register znamk - vpis prenosa pravice na novega imetnika - prepoved razpolaganja - pravni učinek vpisa v register - stečaj - stečajni upravitelj
Sodišče sodi, da ima pravni učinek prepovedi (v tem primeru prepoved razpolaganja) zgolj sama sodna odločba (ta prepoved pa je v tem primeru že prenehala), ne pa vpis podatka o obstoju take sodne odločbe v register znamk, ki tretje s tem dejstvom zgolj seznanja.
Sodišče poudarja, da iz povzetega besedila četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 izhaja, da registrski organ v postopku vpisa spremembe imetnika v register ne presoja veljavnosti pravne podlage za prenos pravice in niti, ali je bila pogodba realizirana ali razdrta. Presoja zgolj to, ali obstaja ustrezna pravna podlaga, po kateri je po zakonu dopustno v registru vpisati novega imetnika znamke. Da veljavnost pravne podlage za prenos pravice in izpolnitev obveznosti iz pogodbe, s katero se znamka prenaša (kot predhodno pravno vprašanje), ne moreta biti predmet preizkusa v postopku vpisa spremembe imetnika znamke v register, izhaja predvsem iz dejstva, da vpis spremembe imetnika znamke v register ni konstitutivne narave. Take učinke vpisa bi moral namreč zakon izrecno določiti, kot je to storil v prvem odstavku 76. člena ZIL-1 za samo registracijo znamke, ne pa tudi za druge vpise v register. Ker vpis spremembe imetnika znamke nima konstitutivnega učinka, pa organ z izvedbo vpisa ne odloči o tem, da je (z njegovim vpisom) prišlo do prenosa znamke, ampak na podlagi listine iz četrtega odstavka 108. člena ZIL-1 zgolj vnese spremembo imetnika v register.
ZUP člen 83, 83/2, 86, 306a. Odlok o začasnih ukrepih za zmanjšanje tveganja okužbe in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 v upravnih zadevah (2020) člen 7.
sofinanciranje iz javnih sredstev - COVID-19 - nadomestilo plače - nadomestilo plače za čas čakanja na delo - obrazloženost odločbe - pomanjkljiva obrazložitev - pravočasnost tožbe - vročanje v upravnem postopku - vročanje po elektronski pošti
Neutemeljen je ugovor tožene stranke, da je tožba prepozna, saj iz podatkov upravnega spisa ni razvidno, da bi bil sklep tožnici vročen skladno z določbami ZUP. Čeprav je na sklepu končna odredba, da se sklep vroči naslovniku z osebno vročitvijo, vročilnice, ki bi to izkazovala, v upravnem spisu ni. Vročanje z vložitvijo v elektronski predal, ki ni varen elektronski predal, pa ni bilo pravilno.
Pravna podlaga, na kateri temelji sprejeta odločitev, v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena niti ni odločitev glede na konkretno in relevantno pravno podlago obrazložena.
davčna izvršba - poravnane obveznosti - nadomestni sklep - ugotovitveni sklep - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Tožnica podaja tožbene trditve v zvezi s seznamom izvršilnih naslovov na dan 24. 5. 2010, na podlagi katerega je davčni organ izdal sklep o davčni izvršbi na premičnine št. DT 4295-0698/10-1-08021-06-SP z dne 24. 5. 2010. Ta pa več ne obstaja, saj je bil (nazadnje) nadomeščen s sklepom prvostopenjskega organa z dne 28. 6. 2018, ki pa obveznosti ne prikazuje na podlagi seznama izvršilnih naslovov, temveč so v njem neposredno navedeni posamezni izvršilni naslovi. Sodišče pa neobstoječega akta ne more odpraviti, tak akt pa tudi očitno ne posega v tožničino pravico ali njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist.
Sodišče ni pristojno za to, da odločba o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo, ampak je v primeru dvostopenjskega odločanja to naloga drugostopenjskega organa, sodišče pa izvaja sodni nadzor nad zakonitostjo delovanja uprave, torej nadzor nad zakonitostjo dokončnih posamičnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj.
Tožnici se s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne nalaga nobena obveznost, saj se zoper njo izvršba ne odreja (temveč ravno obratno), o njenih obveznostih za plačilo je že bilo odločeno z izvršilnimi nasloiv, zato se vsebina njenih obveznosti s sklepom z dne 28. 6. 2018 ne konstituira, temveč se z njim le ugotavlja, koliko je bila dolžna v preteklosti.
javni uslužbenci - razrešitev direktorja - nekrivdni razlogi za razrešitev - akt politične diskrecije - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt - zavrženje tožbe
Gre za razrešitev tožnice z uradniškega položaja generalne direktorice na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, ki je akt politične diskrecije. Odločitev funkcionarja za razrešitev položajnega uradnika brez krivdnih razlogov je torej v popolni diskreciji funkcionarja, kar pa pomeni, da se sodišče dejansko ne more spuščati v preverjanje utemeljenosti razlogov za razrešitev.
Tožniku je bila vročitev aktov drugostopenjskega organa opravljena 17. 4. 2019, torej z dnem izteka 15-dnevnega roka za osebni prevzem pisanja. Naslednjega dne, torej 18. 4. 2019, je začel teči tridesetdnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu, ki se je iztekel v petek, 17. 5. 2019. Tožnik je tožbo vložil 24. 5. 2019, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko, torej je bila tožba vložena po poteku zakonsko določenega (prekluzivnega) roka in je prepozna.
mednarodna zaščita - zahtevek za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka - zavrženje zahteve - ponovna prošnja - vrnitev v prejšnje stanje - novi dokazi in nova dejstva - nova dejstva in dokazi - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka
Tožnikov podpis na listinah se ne ujema s podpisom na sporni vročilnici. Slednje po prepričanju sodišča izkazuje utemeljen dvom v pristnost podpisa na sporni vročilnici. Sodišče je tako ugodilo predlogu tožnika in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje.
Teža novih dokazov ali novih dejstev mora biti takšna, da pomembno povečuje verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito. Tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen, in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili.
Tožnik je v tem postopku kot novi dejstvi navedel poroko s svojo izbranko ter smrt matere zaradi bolezni. To sta sicer objektivno novi dejstvi po drugem pododstavku prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, vendar pa na postopek mednarodne zaščite nimata vpliva, saj ne predstavljata ne podlage za preganjanje po določbah ZMZ-1 niti ni tožnik v zvezi z njima zatrjeval nikakršnih dejanj preganjanja.
ZOdv člen 21, 21/1-5, 21/1-7, 25, 30, 30/1-5, 30/1-7. ZUP člen 9. URS člen 15, 49, 120.
izbris iz imenika odvetnikov - načelo sorazmernosti
Ne glede na to, da so izpolnjeni razlogi za izbris po 30. členu ZOdv, pa je treba upoštevati, da gre v primeru izbrisa odvetnika iz imenika odvetnikov za poseg v pravico opravljati poklic. Sodišče sodi, da zaradi ustavne pravice iz tretjega odstavka 49. člena Ustave in zaradi dejstva, da se ta pravica uresničuje znotraj pravosodja (137. člen Ustave), toženka pri presoji razlogov za izbris utemeljeno upošteva 59. č člen statuta OZS. Gre namreč za presojo ukrepa, ki nekomu odvzame pravico opravljati poklic, z vidika načel nujnosti in sorazmernosti, kar je skladno s tretjim odstavkom 15. člena Ustave. Po tej določbi se v postopku izbrisa iz imenika odvetnikov, poleg razlogov za izbris odvetnika iz imenika, upošteva tudi teža kršitev in njene posledice, stopnja odgovornosti, predhodno ravnanje odvetnika, morebitni predhodno uvedeni in ustavljeni postopki izbrisa odvetnika iz imenika, odvetnikova pripravljenost, da se posledice, ki so razlog za izbris po tem statutu, čim prej odpravijo, in druge okoliščine primera.